Zaradi cen goriv, ki so poletele v nebo, se številni popotniki v teh dneh bojijo, da bodo cene nazadnje edine, ki bodo šle tja. Bo letenje po svetu postalo predrago, da bi si ga lahko privoščili, se sprašujejo pred prihajajočimi velikonočnimi in prvomajskimi prazniki ter nenazadnje tudi sezono dopustov.
Že ko je udarila pandemija novega koronavirusa, se je napovedovalo, da se bo turizem podražil: "Te napovedi so se uresničile. Cene hotelskih namestitev v Evropi so se v povprečju povečale za skoraj 20 odstotkov, tudi cene gostinske ponudbe," pravi Knežević Cvelbarjeva. Čeprav je bilo še vedno mogoče najti ugodne nizkocenovne ponudbe, predvsem v nizki sezoni, so bile v povprečju cene letalskih vozovnic v letu 2021 že dražje kot v letu 2020, dodaja. Pred vrati je že nova draginja.
"Podražitev cen letalskih vozovnic je povezana z značilno podražitvijo energentov. V turističnem svetu doma in v tujini to ni bilo posebno presenečenje," pravi članica katedre za ekonomijo, ki je specializirana za področje turizma. Pojasnjuje, da so cene goriv v Evropi v zadnjem letu močno narasle, vojna v Ukrajini pa je v zadnjih postala eden od vzrokov za njihovo še dodatno povišanje: "Cene goriv za letala so se na globalni ravni v primerjavi z istim obdobjem lani povečale za 82 odstotkov, v Evropi pa za skoraj 90 odstotkov. Le v zadnjem mesecu so se cene letalskih goriv povečale za približno 20 odstotkov," našteva.
To predstavlja veliko breme za letalske družbe, saj ti stroški predstavljajo pomemben del poslovanja. "Največji del operativnih stroškov so stroški zaposlenih (približno od 30 do 35 odstotkov), sledijo stroški goriva (približno 20 odstotkov), ostalo so stroški opreme in dodatnih storitve. Torej ključni so stroški zaposlenih in cene goriv," opisuje sogovornica.
'Tega stroška se zaenkrat še ne da v celoti prenesti na potnike'
Da je energetska kriza še en zunanji razlog, ki je zadnje mesece močno vplival na sam stroškovnik letalskih družb, saj je gorivo eden izmed njihovih glavnih stroškov in prej ali slej se bo to vsaj v določeni meri moralo prenesti tudi v letalske vozovnice, meni tudi Pogačnik: "Vsaj pri letalskih družbah, ki delujejo kot tržna podjetja. Tiste iz bližnjevzhodnih držav, kjer je nafta še vedno relativno poceni, bodo na to verjetno nekoliko manj občutljive, na drugi strani pa imamo evropska podjetja, ki morajo poslovati z dobičkom in te stroške težko pokrijejo. Vendar pa konkurenca vpliva na to, da niti evropska podjetja zaenkrat tega stroška še ne morejo v celoti prenesti na potnike. Bo se pa nazadnje poznalo tudi na cenah, sploh, če bo to dlje trajalo, saj v nasprotnem primeru podjetja ne bodo mogla poslovati rentabilno."
Bil je eden prvih, ki je v Sloveniji začel bolj resno spremljati gibanje cen letalskih vozovnic. Stvar ga je zanimala že prej in je prijateljem na spletnih forumih pomagal z nasveti in informacijami, spremljal je tudi tuje podobne spletne strani, zaradi velikega zanimanja pa se je nazadnje odločil, da vse te informacije zbere na enem mestu. "Slovenci zelo veliko potujemo, po drugi strani pa smo vseeno relativno manj premožni kot povprečni popotniki z Zahoda, zato še bolj kot Zahodnjaki iščemo ugodne načine, kako lahko potujemo po svetu," pravi.
Pred desetletjem je postavil stran Po svetu, kjer iščejo anomalije na trgu, spremljajo sicer tudi uradne objave letalskih družb, vendar se zanašajo predvsem na algoritme, s katerimi spremljajo gibanje cen letalskih vozovnic in opazujejo, še prihaja do sprememb glede na pretekli dan, uro. "Podražitev trenutno ne opažamo. Spremljamo, ampak ni znakov večjih strukturnih sprememb. Trenutno energetska kriza še ni posebno udarila. Vojna v Ukrajini ima namreč na letalski promet nekakšen dvojni vpliv – zvišanje cen energentov sicer vpliva na stroškovni del, po drugi strani pa strah pred širitvijo spopadov omejuje interes ljudi za potovanja, saj vnaša novo nestabilnost v svet. Zato bi temu lahko rekli nekakšna izravnava," opisuje trenutne razmere.
Ljudje si ne upajo potovati, letalske družbe pa imajo veliko prostora
Podoben trend so opažali že med pandemijo. Pojasnjuje namreč, da je treba upoštevati dva vidika, tako ponudbo kot povpraševanje. Do dviga cen turističnih storitev je prišlo na denimo na Hrvaškem, ki je lažje dostopna, bolj problematične pa so bile oddaljene letalske povezave, saj so bile bolj tvegane in so se ljudje, upravičeno, bali nenadoma spremenjenih pogojev za vstop v državo. Prevozniki zato niso mogli zvišati cen, če so želeli napolniti svoje kapacitete.
"Povpraševanje se je precej zmanjšalo, saj si zaradi vseh omejitev veliko ljudi ni želelo ali upalo potovati. Po drugi strani pa imajo letalske družbe precej velike kapacitete in so jih morale zapolniti. Zato ni prišlo do pritiskov za višanje cen, saj je bil dejansko presežni obseg ponudbe, povpraševanja je bilo manj, kot imajo letalske družbe na voljo ponudbe. Na splošno smo tako prej videli stagnacijo ali celo upadanje cen kot pa porast. Je pa do povišanja cen prišlo na določenih destinacijah, ki so bile v nekem ozkem časovnem obdobju edine odprte za turizem," navede primer Mehike ali Zanzibarja.
Za medcelinske destinacije, ki še vedno precej omejeno dostopne za turiste, je zato tudi manjša ponudba, poda primer jugovzhodne Azije. "Opažamo porast cen, ampak je obseg poletov bistveno manjši, kot je bil prej, in zato težko ocenimo. Medtem pa cene po Evropi še vedno ostajajo zelo nizke, saj gre vseeno za manjše tveganje. Ljudje si lažje kupijo vozovnico do Grčije za 20 evrov in tudi če v najslabšem primeru pot pade v vodo, se ne sekirajo, če ta znesek izgubijo," pravi. Opiše tudi trenutne želje iskalcev letalskih vozovnic: "Slovenci smo še vedno precej zaljubljeni v morje, to za nas še vedno ostaja nek tak pojem za dopust. In to morje, v katerem se lahko kopamo, česar smo verjetno zgodovinsko malo vajeni. Pozimi je vladalo zanimanje za Egipt in Kanarske otoke, za Zanzibar še vedno celo ugodne cene. Za Španijo je zanimanje celo leto, poleti za Grčijo, jug Italije je zdaj bolj privlačen, kot je bil pred covidom. Se pa pozna precejšnji upad pri medcelinskih prevozih," našteva. Cene pa bodo narasle v poletni sezoni, dodaja.
Udarec za polete na kratke razdalje?
Opozarja pa še na en vidik. Na pritiske držav, predvsem evropskih, da se zmanjša energetska odvisnost od Rusije. "Zato bodo skušali zmanjšati vse nepotrebne porabnike energentov, kar so vsekakor poleti na kratke razdalje, ki se lahko v dobršni meri denimo nadomestijo z železniškim prometom. Poskušalo se bo s cenovnim pritiskom, torej z dodatnimi obdavčitvami teh kratkih relacij, šlo pa bo tudi za politični pritisk, da se poraba energentov zmanjša, da bi bila Evropa energetsko bolj neodvisna in letalski promet je eden od tistih sektorjev, kjer do tega lahko pride," pravi.
Nekatere države že uvajajo tudi davek na ogljik. "Letalski promet je iz tega v večji meri zaenkrat izključen, je pa vprašanje, če bo to tako ostalo, stroški CO2 kuponov in podobnega, bi lahko močno vplivali na letalski promet. Ter seveda splošna inflacija, pritiski na zvišanje plač v letalskem sektorju," našteva Pogačnik.
Letalski promet je že nekaj časa tudi trn v peti okoljevarstvenikov, sploh letenje gor in dol za zgolj nekaj evrov. Nizkocenovne letalske družbe imajo zelo uspešne poslovne modele in so tudi pandemijo preživele nekoliko bolje kot nacionalni prevozniki, pravi Knežević Cvelbarjeva: "Z ekonomskega vidika je njihovo poslovanje več kot rentabilno, kar kažejo tudi njihovi bilančni podatki. Poraja pa se vprašanje okoljskih stroškov, kdo bo te pokril, saj trenutno niso obračunani v ceno vozovnice. Ti modeli so ekonomsko vzdržni, trajnostno pa ne, ampak dokler v Evropi nimamo ustrezne železniške infrastrukture bodo nizkocenovni prevozniki naprej živeli," meni.
Cene se lahko dvignejo čez noč
"Zelo pogosto je večji strošek priti na letališče ali z njega v mesto, kot pa letalska karta za nekaj ur vožnje. Letalski promet kot najcenejši del transporta, določena stroškovna razmerja res niso povsem realna in se lahko enkrat, morda celo v nekem kratkem obdobju, resetirajo na višje ravni. Zaenkrat do tega ni prišlo, lahko se zgodi jutri ali pa čez 10 let," pravi tudi Pogačnik.
"Več let smo govorili o možnosti inflacije v Sloveniji, Evropi in svetu, pa je v bistvu ni bilo, potem pa se je zgodila nenadoma. Podobno imamo pri letalskem prometu kar nekaj razlogov, zakaj lahko pride do zvišanja cen, kar se zaenkrat ni zgodilo, lahko pa se v trenutku. Vsak tak sektor je do neke mere oligopolen, kar pomeni, da bi vsem letalskim družbam do neke mere ustrezalo, da se cene dvignejo. Recimo za 30 odstotkov, to je neka ocena. In če bi se vsi istočasno odločili za to, se lahko to zelo hitro zgodi," zaključuje sogovornik.
