Predsedniki vlad in drugi vladni predstavniki držav podpisnic Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), ki so se danes zbrali na vrhu povezave na Brdu pri Kranju, so se zavzeli za ohranitev CEFTA tudi po vstopu petih od osmih držav pogodbenic v EU in za nadaljevanje medsebojnih stikov. Hkrati pa poudarili, naj CEFTA, ki je odigrala pomembno vlogo v procesu približevanja držav članstvu v EU, pusti odprta vrata za nove pogodbenice.
Rop: CEFTA je pomembno prispevala tudi k procesom integracije v Evropi
Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA) ni le okrepil ekonomskih in trgovinskih odnosov med pogodbenicami, temveč je pomembno prispeval k procesom integracije v Evropi, saj predstavlja proces priprav za prehod v pogoje ostre konkurence enotnega trga Evropske unije, je na plenarnem zasedanju CEFTA dejal premier Anton Rop. "Sodelovanje na gospodarskem področju je odprlo vrata tudi na ostalih področjih. CEFTA pa je dokazala, kako pomembno in uspešno je lahko regionalno sodelovanje in kakšno moč imajo združeni interesi."
Današnji vrh, ki poteka tudi ob 10-letnici izvajanja sporazuma, ima po Ropovih besedah morda nekoliko grenak priokus, saj je to zadnje druženje osmih držav. Kljub temu, da pet pogodbenic, ki bodo 1. maja 2004 postale članice EU, zapušča sporazum CEFTA, pa je premier prepričan, da ta ne bo zamrl, saj bodo tri pogodbenice še naprej delovale v njegovem okviru. "Oblika našega gospodarskega sodelovanja se bo sicer spremenila, cilj pa ostaja skupni - čimprej skupaj zaživeti v Evropski uniji," je dejal.
Prihodnost CEFTE po izstopu petih članic
Pomembna tema letošnjega srečanja je bila prihodnost CEFTA po izstopu petih pogodbenic - Slovenije, Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske -, ki bodo s 1. majem 2004 postale članice EU. V CEFTA bodo tako ostale še Hrvaška, Bolgarija in Romunija, odnosi med njimi in ostalimi petimi državami pa se bodo nadaljevali na podlagi pridružitvenih sporazumov oz. stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma, ki jih ima z njimi sklenjena EU. Sporazum CEFTA so 21. decembra 1992 podpisale takratna Češkoslovaška, Madžarska in Poljska, uporabljati pa se je začel 1. marca 1993. Slovenija je postala pogodbenica 1. januarja 1996, pozneje pa so se pridružile Še Romunija, Bolgarija in Hrvaška.
Na podlagi sporazuma, katerega ključni cilj je vzpostavitev območja proste trgovine na 100-milijonskem trgu osmih pogodbenic (Slovenija, Madžarska, Češka, Poljska, Slovaška, Bolgarija, Romunija in Hrvaška), je trgovina z industrijskimi izdelki v celoti sproščena, za kmetijske izdelke pa sporazum ne predvideva popolne odprave carin, temveč sistem kmetijskih koncesij.
Slovenija s pogodbenicami CEFTA beleži ugodne trgovinske tokove. Izvoz v te države se je v letošnjih prvih osmih mesecih po podatkih slovenskega statističnega urada povzpel za 9,2 odstotka na 659,7 milijona evrov, uvoz pa za dva odstotka na 736,5 milijona evrov. Na Hrvaško, ki jo statistični urad še ne prišteva k državam CEFTA, pa se je izvoz iz Slovenije povečal za 4,3 odstotka na 663,2 milijona evrov. Uvoz iz Hrvaške je bil višji za 5,8 odstotka, znašal je 276,5 milijona evrov.
