So tudi vas pričakale prazne police? 'Tako hudo ni bilo že desetletja'

Tretjina svetovne hrane je odvisna od čebel, 70 odstotkov pa od čebel in ostalih opraševalcev. Torej – vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, je plod dela čebel. Tako o pomenu ter marljivih živalih naš sogovornik, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

Pomen čebel je torej izjemen, vendar pa številni čebelarji že več tednov opozarjate, da so naše čebele trenutno v precej slabem stanju.

Trenutno je največja težava vreme, ki je katastrofalno, izmenjavajo se hladni valovi in brez pomoči čebelarjev bi čebele letos že pomrle. Glavna skrb slovenskih čebelarjev je tako v tem trenutku krmljenje, krmljenje in še enkrat krmljenje čebel, da bodo sploh preživele ta čas, ko v naravi pravzaprav zanje sploh ni hrane. Prav tako posamezniki seveda spet kršijo zakonodajo in škropijo vsepovprek, zunaj navodil proizvajalcev.

Kaj v praksi pomeni hraniti čebele, kako nadomeščate hrano, ki bi jo čebele sicer našle v naravi?

Je že mogoče napovedati, kaj katastrofalna situacija pomeni za letošnji pridelek medu?

Tretjina sezone je za nami. Akacije skoraj ne bo, razen če bi se zdaj vreme izrazito popravilo, a upanja skorajda ni. Tudi lipa nima pravih cvetnih nastavkov. Tako da na minimalno bero lahko upamo le, če se vreme resnično izboljša, ampak se bojim, da bo letošnja letina najslabša v zadnjih 50 letih.

Slabe novice za potrošnike, najbrž pa to pod vprašaj postavlja preživetje marsikaterega čebelarja?

Zavedati se je treba, da so tisti, ki poklicno živijo od čebel v izjemno težki situaciji. Preživeti morajo družine, imajo tudi zaposlene ... Poleg tega pa ne gre samo za stroške, povezane z izpadom pridelka. Marsikdo se ne zaveda, koliko stane krmljenje in vzdrževanje čebel. Včasih je v bistvu ta del še bolj pomemben od vprašanja pridelka, kajti če čebelar ne skrbi za čebele, bo posledično brez čebel in pridelka tudi prihodnje leto. Gre za zahtevno nalogo, ki je povezana s konkretnimi stroški.

Morda za ilustracijo – kaj vse takšni stroški vključujejo?

Sam sem čebele peljal na akacijevo pašo na Primorsko. To pomeni, da sem potreboval dva kamiona, večkrat sem šel tja preveriti stanje, nosil sem jim hrano – več kilogramov sladkorja na čebeljo družino, a so čebele vseeno v slabšem stanju, kot če bi jim narava nudila svoje darove.

Kako se boste čebelarji spopadli s to situacijo? Lahko računate na pomoč države?

Z ministrico se ravno mudiva v Rimu, spregovorila sva tudi o tej težavi. Ker je Slovenija čebelarska država, upam in verjamem, da bodo na ministrstvu našli možnost pomoči čebelarjem.

Dolgo ste si prizadevali za svetovni dan čebel, zdaj ga imamo. Kako se je v zadnjih letih spremenil odnos do čebel, čebelarstva?

Zgodil se je ogromen napredek v razmišljanju ljudi o pomenu čebel in drugih opraševalcev. Ljudje se danes zavedajo, da čebela ni samo žuželka, ki piči, ampak je kritični člen v verigi pridelave hrane, zato se tudi število pomorov čebel zmanjšuje.

Večje je tudi zavedanje o pomenu lokalnih čebeljih izdelkov, moram reči, da smo v Sloveniji, kar se tega tiče, krepko nad svetovnim povprečjem. Je pa kljub temu tudi po svetu danes ogromno prireditev, namenjenih čebelam – od Italije, do Kitajske, Japonske, ZDA ... Mislim, da se sploh ne zavedamo, kakšen val smo povzročili.

Seveda pa nas čaka še ogromno dela. Doseči moramo, da se čebele razglasi za ogrožene, kajti samo takrat bomo lahko res rekli, da bodo sprejeti ukrepi, ki bodo zares zaščitili čebele in ostale opraševalce.