Insolventna Zvon Ena in Zvon Dva Holding

Kot so zagotovili v obeh družbah, ki sta lastniško povezani z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, bodo zato od tega dne ravnali v skladu z zakonodajo o postopkih insolventnosti.

Uprava je z bankami upnicami od začetka poletja usklajevala program prestrukturiranja dolga in se z njimi dogovarjala o moratoriju za čas do uveljavitve tega programa, a do 13. januarja z nekaterimi bankami ni uspela rešiti vprašanja zapadlih posojil, zato ji ni ostalo drugega, kot da objavi insolventnost, so sporočili iz družbe Zvon Ena Holding.

Zvon Ena Holding je v večinski lasti nadškofijskega Gospodarstva Rast, njihovo najpomembnejše premoženje pa je telekomunikacijska družba T-2, ki se je tik pred novim letom že znašla v prisilni poravnavi, zaradi česar po zagotovilih Nade Majdič iz tiskovne službe T-2 razglasitev insolventnosti Zvona Ena in Zvona Dva na T-2 nima vpliva.

Svoje deleže ima Zvon Ena Holding tudi v Abanki, Heliosu, Cinkarni Celje, Petrolu in še nekaterih družbah. Že pred novim letom je Zvon po sklepu Agencije za trg vrednostnih papirjev ostal brez kvalificiranega deleža v Krekovi družbi za upravljanje investicijskih skladov.

Sredi novembra je družba v sodelovanju z bankami sicer pripravila načrt finančnega prestrukturiranja, ki pa, kot kaže, doslej ni obrodil sadov, prav tako pa doslej niso uspeli najti primernega kupca za T-2 in druge naložbe.

V reševanje finančnih težav družbe se je nedavno tudi uradno vpletla mariborska nadškofija, ki je za to najela tuje finančne svetovalce. Ob tem se je ravnateljevanju cerkveni gospodarski upravi odrekel dosedanji prvi finančnih nadškofije Mirko Krašovec, za začasnega ravnatelja pa je bil imenovan Lojze Cvikl. Pri finančni sanaciji družbe aktivno sodelujejo tuji finančni svetovalci.

Zvon Dva Holding ima precej bolj razpršeno lastniško strukturo, pomembnejše deleže pa v Založbi Mladinska knjiga, družbah Cetis Graf, PSL Storitve, Iskri Avtoelektriki, Krki in Tovarni olja Gea.

Kot je uprava zapisala še v zadnjem vmesnem poročilu sredi novembra, se družba srečuje s težavami pri poravnavi obveznosti do bank, zato se z njimi dogovarja o odlogu plačil zapadlih obveznosti in o sklenitvi reprograma obstoječih finančnih obveznosti. Glede na poročilo je imel Zvon Dva Holding takrat za skoraj 16 milijonov evrov neporavnanih zapadlih obveznosti.

Kot glavni razlog za ugotovljeno insolventnost je uprava holdinga Zvon Dva v sporočilu za javnost navedla, da ima družba že več kot dva meseca neporavnane obveznosti nad mejnim zneskom, ki ga določa veljavna zakonodaja. Nekatere banke iz določenih razlogov tako niso želele več podaljšati posojilnih pogodb z družbo.

Ker so se pogajanja glede sprejema programa finančnega prestrukturiranja družbe z vsemi bankami upnicami s sodelovanjem novih svetovalcev v zadnjem času še dodatno intenzivirala, uprava pričakuje, da se bo v prihodnjih mesecih uspela z vsemi bankami upnicami in z ostalimi upniki dogovoriti glede načina poplačila obveznosti družbe.
 

Insolventnost, prisilna poravnava, stečaj

Obstajata dva razloga za predlog prisilne poravnave ali stečaja, in sicer plačilna nesposobnost (insolventnost) in prezadolženost. Plačilno nesposobni dolžnik ne more plačevati tekočih zapadlih obveznosti.

Prezadolženi dolžnik morda še lahko sproti poplačuje svoje obveznosti do upnikov, vendar pa so njegovi dolgovi skupaj večji od njegovega premoženja, posledično bo v prihodnosti postal nelikviden. Navadno je insolventnost dosti bolj pogost razlog za začetek stečaja ali prisilne poravnave kot pa prezadolženost.