Če bo kriza, bomo gradili avtoceste, železnice in nebotičnike

Finančna kriza se je že razširila tudi na gospodarski sektor, kljub milijardnim ukrepom države, za katere je videti, kot da vsaj kratkoročno ne pomagajo. Med drugimi sta najbolj na udaru ravno avtomobilska in gradbena industrija, saj hitro obračajo sredstva, zato pa pogosto potrebujejo tudi kredite.

Kriza je realna in tudi psihološka

Kriza je bila sicer najprej realna, a je postala potem tudi psihološka, številna podjetja pa se z racionalizacijo in drugimi ukrepi že pripravljajo nanjo. Hkrati pa se tudi potrošniki vedejo bolj racionalno. Kot so za 24ur.com povedali v Mercatorju, opažajo, da ljudje kupujejo bolj premišljeno, tako je manj impulzivnih in tudi manj luksuznih nakupov. Kupci pa kupujejo več izdelkov v akcijah in na znižanjih. Pa tudi sami nakupi so manjši. Vse to pa, kot zatrjujejo prehrambene trgovine, sicer še ne vpliva na zaslužke. Vsi večji trgovci (Mercator, Spar, Engrotuš) za letošnje leto pričakujejo približno enake dobičke kot preteklo leto. Bodo pa predvsem decembrski nakupi pokazali, kakšno je realno stanje.

Takšno je stanje tudi na nepremičninskem trgu, kjer se je zmanjšalo povpraševanje. Kupci čakajo na še večje znižanje cen, prodajalci pa stanovanja zaradi padanja cen in majhnega povpraševanja umikajo iz prodaje, saj se bolj splača stanovanja oddajati. Hkrati pa tudi ni več toliko naložbenih in špekulativnih nakupov. Tako trg sicer ne stagnira, se pa umirja rast cen. V prihodnosti pričakujejo predvsem povečanje razlike v cenah med novogradnjami in starimi stanovanji, saj so bile cene starih stanovanj zaradi presežnega povpraševanja v zadnjem času previsoke.

Rast gradbene industrije naj bi se prepolovila, v prihodnosti več visokih gradenj in infrastrukturnih projektov

Avtomobilska industrija je bila prva, pri kateri so se začele poznati posledice finančne krize. V Sloveniji sicer nimamo nobenega proizvajalca avtomobilov, imamo pa tovarne avtomobilov in proizvajalce avtomobilskih delov. Proizvodnja se je začela krčiti, tudi pri nas so že odpustili del delavcev, predvsem pogodbene. Glede na to, da se avtomobilska industrija giblje ciklično, imajo zato določen del zaposlenih po začasnih pogodbah, gre pa predvsem za tujo delovno silo, so ob odpuščanju pojasnili v novomeškem Revozu.

Kot so za 24ur.com pojasnili na SCT, pričakujejo, da se bo v prihodnjem obdobju gradilo manj. Zato bo prihajalo do nadaljnjih zamikov plačil, zahtevnejših pogojev bank za pridobivanje garancij in sredstev ter racionalizacij pri poslovanju. Pravijo, da je SCT kot sistem dovolj fleksibilen, da mu bo uspelo zagotoviti uspešno poslovanje na dolgi rok. Čeprav neuradno krožijo informacije, da naj bi dokončanje pomurske avtoceste družbi povzročilo nekajmesečno likvidnostno luknjo. Dobavitelji naj bi zahtevali vnaprejšnje plačilo, Dars pa je uveljavil 90-dnevni plačilni rok. Zaradi težkih kreditnih pogojev naj bi SCT tako že nekaj časa materiale in surovine nabavljal preko drugih podjetij.

Tiskovni predstavnik Primorja Edvard Pelicon je 24ur.com povedali, da ima gibanje gospodarske rasti pomemben vpliv na gradbeništvo in tudi na poslovanje skupine Primorje. Za visoke stopnje rasti v zadnjih letih je bila zaslužna živahna naložbena dejavnost, predvsem v infrastrukturo (avtoceste). Čeprav je gradbeništvo še vedno najhitreje rastoča dejavnost, pa podatki kažejo, da je rast dodane vrednosti precej nižja od stopnje rasti panoge – v letu 2009 pa naj bi se celo prepolovila, pravijo v Primorju. V Primorju so že predvideli ukrepe za prihodnjo leto, s katerimi bodo ublažili novonastale razmere. Zmanjšanje nizkogradbenih del bodo nadomestili z visokogradbenimi.

Gradili pa naj bi tudi energetske objekte, naprave za varovanje okolja in na področju specialnega inženiringa – na tem področju naj bi bilo Primorje priznan specialist. Poleg tega pa računajo tudi na tuje trge. Kot so še sporočili iz Primorja, pri njih odpuščanja zaradi varčevalnih ukrepov še ni bilo, tudi v prihodnosti pa nameravajo ohraniti število zaposlenih (3100) v skupini.

Tiskovni predstavnik Vegrada Matjaž Lekše pa je povedal, da so se v Vegradu na krizo pripravili že v času "razcveta gradbeništva“ v Sloveniji. Prilagodili so se pri nabavi materialov, najemanju zunanjih storitev, omejevanju zaposlovanja in investiranja in podobno. Poleg tega pa tudi z znižanjem plač zaposlenim, zmanjšanjem obsega nadur in podobno. Poudarjajo pa, da imajo v podjetju tudi za prihodnje leto precej pridobljenega posla in da so precej zasedeni.

Podjetje pa naj bi po pisanju medijev reševal tudi gradbeni posel z MOL. V Šiški bo namreč Vegrad gradil stanovanja za Javni stanovanjski sklad MOL, kar je župan MOL Zoran Janković že predvidel v rebalansu mestnega proračuna.

Če bo kriza velika, bo država ponovno odprla vlaganje v infrastrukturo

V času finančne krize države za prvo pomoč posegajo predvsem po intervencionističnih ukrepih, torej direktnih finančnih injekcijah podjetjem. Poleg tega pa zagotavljajo tudi jamstva za medbančna posojila, za vloge na bančnih računih in podobno. Čeprav kratkoročno ti ukrepi še niso dosegli svojega učinka, saj se medbančno poslovanje še ni sprostilo. Gospodarstva zahodnih držav pa drsijo v recesijo, podjetja pa zaradi varčevalnih ukrepov in likvidnostnih težav odpuščajo. Pri nas je situacija specifična tudi zaradi medvladja. Zato je bila ustanovljena tudi posebna skupina, v kateri sodelujejo tako predstavniki stare kot prihajajoče vlade. Skupaj so pripravili noveli zakona o bančništvu in javnih financah, ki sta že sprejeta. Banke pravijo, da je to sicer pozitiven ukrep, a da bo treba sprejeti še nekaj podzakonskih aktov, preden bodo uporabni tudi v praksi.

Bodoči minister za finance Franci Križanič je v primeru velikega padca povpraševanja kot glavni ukrep predlagal pospešitev tistih investicijskih projektov, ki jih je pripravila še dosedanja vlada, torej gradnjo dodatnega avtocestnega programa, sanacijo železnic, izvedbo nekaterih energetskih projektov. Če pa kriza ne bo tako globoka in hitra, potem je glavni ukrep razvojni preobrat s financiranjem razvojnih aktivnosti slovenskega gospodarstva. Država pa namerava podpreti zdrava podjetja, predvsem srednje velika in mala.