'Čas je, da rečemo, da v Sloveniji ne moremo delati za kitajske plače'

"Razlika z ostalimi kolektivnimi pogodbami je ta, da splošna kolektivna pogodba velja za celoten zasebni sektor. To se pravi za vse delavce, zaposlene po vseh družbah, ki padajo v zasebni sektor. Tega v tem trenutku niti nimamo. Imamo kolektivno pogodbo po posameznih  dejavnostih, so pa dejavnosti, ki te ureditve nimajo. Enoten princip bi se tako uredil za vse."

Kot pravi, so zato morda tudi minimalni standardi "pri kakšni stvari nekoliko nižji, kot je v kakšni kolektivni pogodbi dejavnosti določeno", ampak to na kolektivne pogodbe dejavnosti ne vpliva. "Recimo - če je v kolektivni pogodbi dejavnosti dodatno plačilo za nadurno delo določeno kot petdeset odstotkov, tukaj pa je predlog štirideset, to pomeni samo, da za tiste, ki v pogodbi to že imajo urejeno, ostaja petdeset odstotkov, štirideset pa se uveljavlja za tiste, ki tega sploh nimajo urejenega."

Tistim, ki jih skrbi, ta bi to v kakšnem primeru vodilo v poskus delodajalca, da zmanjša kakšen prejemek ali pravico, Jerkičeva odgovarja, da se to ne bi moglo zgoditi, saj predlog, če bi bil sprejet, v ničemer ne ogroža že izpogajanega: "Gre za več, ne za manj."

Pravila tudi za agencijske delavce

Predlagatelji želijo pod okrilje splošne kolektivne pogodbe dobiti tudi zaposlene, ki delajo preko agencij za posredovanje dela in v tem trenutku nimajo nobene kolektivne pogodbe oziroma tudi precej ohlapno zaščito. Omejili bi še prekarno delo: "Določiti se morajo zelo jasni pogoji, kdaj je potrebna zaposlitev za določen ali nedoločen čas, pa tudi, kakšne so plače po posameznih tarifnih razredih."

Kakšne plače?

Kaj predlog prinaša v številkah? "Najnižji plačni razred je izenačen z minimalno plačo, delavci z nedokončano osnovno šolo, ki opravljajo enostavna dela, bi torej prejeli vsaj 940 evrov bruto, delavci z dokončano srednjo strokovno šolo in ki spadajo v peti tarifni razred vsaj 1.670 evrov, najvišje izobraženi v devetem tarifnem razredu pa vsaj 2900 evrov."

Pri pripravi številk so uporabili sistem relativnih razmerij - enako kot so sestavljene kolektivne pogodbe dejavnosti, ki imajo prav tako tarifne razrede od ena do devet, potem pa je vmes med tarifnimi razredi določen razpon.

Predlog plačo v gospodarstvu definira kot sestavljeno iz osnovne plače, plačila za delovno uspešnost, poslovno uspešnost in dodatkov. Vračila stroškov za prehrano med delom bi veljala, če delavec na delovnem mestu preživi vsaj štiri ure.

Kot poudarja sogovornica, so to pogajalska izhodišča.

"Zasebni sektor je nujno urediti"

Sindikati sicer menijo, da je skrajni čas, da se uredi zasebni sektor. "Splošno kolektivno pogodbo smo pri nas imeli do okoli leta 2006, potem pa je prenehala veljati. Vmes so bili poskusi sklepanja splošne kolektivne pogodbe, bila so delovna telesa z delodajalskimi organizacijami dvakrat ali trikrat, ampak na koncu je zmanjkalo prave volje."

Skrbi jih, da v primeru, če dogovora ne bo, zasebni sektor ne bo imel več urejenega niti plačnega dela: "Javni sektor to ima, ima zakon, splošno kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, tam je sistem znan, medtem ko v zasebnem sektorju, če na primer nekdo vpraša, kakšna je minimalna cena dela za varilca ali trgovca, tega podatka ni."

Kaj bodo rekli delodajalci, ki imajo za odgovor 30 dni časa?

Delodajalci imajo 30 dni časa, da odgovorijo na predlog, takrat bo jasno, ali se bodo začela pogajanja.

Na vprašanje, ali bomo med odzivi znova slišali, da bi kakršne koli spremembe nekaj delodajalcev vodile v propad, Jerkičeva meni, da se bo to zagotovo zgodilo. "Ampak ti standardi so takšni, da so za Slovenijo povsem primerni. In kdaj je tudi čas, da rečemo, da v Sloveniji ne moremo delati za kitajske plače, pa še Kitajci višajo plače. Nekaj selekcije je nujne. To naj seveda ne zveni, kot da je treba delodajalce zapirati, daleč od tega, ampak so stvari, ki jih v Sloveniji težko delamo. In tukaj imamo potem samo ali opcijo, kjer imamo povsem podplačano delovno silo, ki dela preko delovnega časa, ali opcijo odpiranja podjetij, ki bodo prinašala višje plače in bolj ustrezne delovne pogoje. Ciljati moramo na to drugo, ne tisto prvo."

Kakšen bo odziv na drugi strani, je težko reči, meni Jerkičeva: "Ugotavljamo pa, da imajo na drugi strani trenutno precej malo enotnih stališč. Tudi pri predlogu socialnega sporazuma se je pokazalo, da med seboj niso usklajeni in pričakujem, da bo tukaj podobno. Najbrž bo morda kakšno združenje temu bolj naklonjeno kot drugo."

Pogajanja, če se bodo začela, stečejo z vsemi reprezentativnimi centralami na eni in drugi strani: "V sindikatih to vidimo kot realizacijo predloga socialnega sporazuma, ki je bolj splošen akt, to pa je lahko separat plačnega modela. Tako da če imamo resen namen kaj premakniti v tej državi, potem pričakujem, da se bodo pogajanja odprla, lahka pa še nikoli niso bila."