Čakanje na delo, moratorij na posojila: kako rešiti več tisoč delovnih mest?

Avtomobilska panoga pri nas zaposluje 40.000 ljudi, ki skupaj ustvarijo destino slovenskega bruto domačega proizvoda. Toda kako dolgo še? Kar 90 odstotkov podjetij se namreč sooča z upadom naročil. "V letošnjem letu ocenjujemo nekje med pet- in 10-odstotni padec prodaje, čeprav smo imeli v začetku leta v načrtih petodstotno rast," pravi direktor Orodjarstva Gorjak in predsednik območno obrtno-podjetniške zbornice Maribor Marko Gorjak.

Pri nekaterih je upad naročil celo 70-odstoten, pesti jih še dumping cen (op. p. praksa, ko podjetja izdelke prodajajo pod proizvodno ceno). Rezultati ankete Obrtno-podjetniške zbornice so zato zaskrbljujoči. "68 odstotkov od teh razmišlja o odpuščanju," svari predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar.

"Nihče si ne želi, da bi izgubil kader ter bil posledično v težavah, ko bo delo spet prišlo v dokaj normalne nivoje," pa dodaja Gorjak.

Kako se izogniti kadrovskemu cunamiju?

Rešitve je treba začeti iskati takoj, pravijo v Obrtno-podjetniški zbornici, kjer so na ministrstvo za delo že naslovili nabor ukrepov. "Čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa, moratorije na posojila, ki jih ta podjetja imajo, ter v času, ko bodo podjetja imela državno pomoč, poskrbeti za prestrukturiranje," našteje Cvar, ki ukrepe primerja s tistimi v času epidemije.

"Takrat smo skozi posamezne protikoronske pakete takšne ukrepe sprejemali dnevno ali tedensko. Tudi v tem kriznem času je treba sprejeti nek interventni zakon," je prepričan.

Z ministrstva Luke Mesca odgovarjajo, da je v pripravi krizna shema skrajšanega delovnega časa. "Delavci morajo delati vsaj polovični čas, med ostalim časom, ko so napoteni na čakanje, pa zanje velja obveznost izobraževanja, ki bo zagotovljeno," so zapisali. Vsebina sheme je sicer v fazi usklajevanja s predstavniki Evropske komisije, ukrep (gre za stalno shemo) pa naj bi predvidoma začel veljati v prvem kvartalu prihodnjega leta.

'Prihodnje leto bo zahtevno'

Da je to trenutno najpomembnejši ukrep, se strinja tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki se je tudi o avtomobilski krizi v ponedeljek pogovarjal z novo nemško veleposlanico. "Zavedamo se, da so izzivi tako v Nemčiji kot tudi drugod po Evropi. Te izzive sva predebatirala tudi v luči trenutnega dogajanja po volitvah v ZDA. Strinjala sva se, da čaka novo komisijo zahtevna naloga," je dejala veleposlanica Sylvia Groneick.

Minister je sicer prejšnji teden priložnosti iskal na Kitajskem. "Slovenija ima ogromno tehnološkega znanja, tradicionalno avtomobilsko industrijo, ki se lahko na nek način umesti v nekatere dobavne verige izven Evrope," je prepričan Han.

"Da bi pričakovali, da se bodo slovenska podjetja v večji meri vrinila v kitajske dobavne verige, razen z nekimi nišnimi produkti, ki bodo razviti v Sloveniji, ne verjamem. Tdi Kitajska se sooča s tem, da ima viška kapacitet na kitajskem trgu," pa ocenjuje Gorjak.

Prihodnje leto bo zahtevno, priznava Han. Ker je slovensko gospodarstvo bistveno bolj odporno kot pred leti, pa bi Slovenija po njegovem zaradi kihanja prehlajenega nemškega gospodarstva prej kot pljučnico dobila gripo.