'Čakajo nas trdo delo in še vedno veliko negotovosti'

"Letošnji svetovni dan turizma obeležujemo z mešanimi občutki, s kančkom negotovosti in pričakovanj, a z veliko pozitivne energije in odločnosti, da bomo kos tudi izzivu, ki ga je pred nas postavila pandemija in z njo turistični mrk, kot ga ne pomnimo," je v poslanici ta teden podčrtal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Razmere, v katerih se turizem trenutno nahaja, deležnikom ne smejo vzeti poguma, je nadaljeval. Prihodnost bo namreč odločno na strani tistih, ki so se zapisali zdravemu, trajnostnemu in vsestransko odgovornemu načinu delovanja in poslovanja. "Slovenski turizem to zagotovo je," je dodal.

Prva naloga bo sicer zagotoviti, da bodo turistična podjetja krizo sploh preživela, nato pa, da bodo vračanje turistov dočakala v kar se da dobri kondiciji. Vlada je tako v petem protikoronskem paketu že predlagala podaljšanje ukrepa čakanja na delo za turistično panogo in ponovno uvedbo temeljnega dohodka za samozaposlene. Deležniki v slovenskem turizmu pa so staknili glave pri pripravi akcijskega načrta okrevanja po koronavirusni krizi, katerega osnutek naj bi bil pripravljen oktobra, sprejeli pa bi ga do konca leta.

Turisti se bodo vračali počasi

Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je v reviji Turizem opozorila, da je pred nami jesen, ki "prinaša nove izzive in šele odkriva pravo globino te krize". Spomnila je, da kriza ni prizadela vseh enako. "Med najbolj prizadetimi segmenti so poslovna srečanja in dogodki, agencije, močne znamenitosti, pa tudi od tujih obiskovalcev močno odvisne destinacije. Na robu preživetja so se znašli številni s turizmom neposredno in posredno povezani: podjetja, posamezniki, vodniki, ustvarjalci..." je naštela.

Tudi Pakova se strinja, da ima Slovenija za okrevanje dobro osnovo, saj se je v zadnjih letih intenzivno razvijala in umeščala kot varna, zaupanja vredna, zelena in butična destinacija. Toda gosti "bodo prihajali počasi, postopoma, glede na situacijo, ki jo bodo pogojevali virus in ukrepi za njegovo zajezitev", je spomnila. "Čaka nas trdo delo in še vedno veliko negotovosti."

Na drugi strani pa je po besedah direktorice STO sedaj čas, ko je treba na pravi način sprejemati prave korake za okrepitev odpornosti za boljši turizem v prihodnosti, tudi morda popraviti kakšne pretekle napake, ko se je zaradi velikih rasti ponekod že porušilo ravnovesje med obiskovalci in prebivalci. "Zdaj je čas, da se s premišljenimi koraki v teh okoljih ne vračamo v stare tire, temveč ponovno rast postavimo na še bolj trajnostne temelje in dosegamo več z manj," je pozvala.

Slovenija bo stavila tudi na kulinariko

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je sicer letošnji svetovni dan turizma posvetila temi podeželja oz. vlogi turizma v ruralnih okoljih. Počivalšek je prepričan, da je ta tema Sloveniji pisana na kožo, saj prav slovensko podeželje gosti številna privlačna kulinarična, aktivna in pristna doživetja.

Da bo slovenski turizem tudi v prihodnje temeljil predvsem na domačih gostih, priljubljene destinacije pa bodo bolj na podeželju, kjer bo v ospredju aktivni oddih, je poudaril tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka. Predsednik Turistične gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je dodal, da bo Sloveniji v prihodnje zelo v pomoč že dobro uveljavljena zelena shema slovenskega turizma. "Trajnostne, nemnožične in zdrave vsebine bodo namreč vedno pomembnejši motiv turističnega obiska," je dejal.

Slovenija bo lahko v prihodnjem letu stavila tudi na kulinariko, pa je spomnil predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Pozitivno izhodišče predstavljajo letos prvič podeljene Michelinove zvezdice, prihodnje leto pa bo Slovenija še Evropska gastronomska regija. Gostinci bodo sicer, kot je spomnil, morali staviti na slovenske prednosti, kot so lokalno pridelane surovine, država pa bo morala k temu pripomoči še z odpravo nekaterih birokratskih ovir.

V osmih letošnjih mesecih za skoraj polovico manj prihodov turistov 

V osmih mesecih letos je bilo v Sloveniji zabeleženih nekaj manj kot 2,4 milijona prihodov turistov oz. 47 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Nočitev je bilo za skoraj 7,1 milijona ali 40 odstotkov manj. Po spomladanskem popolnem izpadu je bil v poletni sezoni, predvsem zahvaljujoč domačim turistom, medletni padec nočitev 16-odstoten.

Več kot dve tretjini vseh prenočitev so ustvarili domači turisti. Število prenočitev domačih turistov je bilo v primerjavi z lansko poletno sezono višje za 159 odstotkov, število prenočitev tujih turistov pa za 65 odstotkov nižje.

Samo v avgustu so v turističnih nastanitvenih obratih zabeležili 804.367 prihodov turistov ali 25 odstotkov manj kot v avgustu 2019, od tega je bilo prihodov domačih turistov 512.323 oz. 172 odstotkov več kot avgusta lani, prihodov tujih turistov pa 292.044 ali 67 odstotkov manj kot tem času lani.

Domači in tuji turisti skupaj so v avgustu 2020 ustvarili nekaj več kot 2,5 milijona prenočitev ali 14 odstotkov manj kot avgusta lani. Od tega so jih domači turisti ustvarili malo manj kot 1,7 milijona ali 164 odstotkov več kot v lanskem avgustu, tuji pa 819.433 ali 64 odstotkov manj kot lani v tem času.

Od tujih turistov so tudi letos v juliju in avgustu največ prenočitev ustvarili turisti iz Nemčije, vendar vseeno za 22 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Precej nižje je bilo medletno število nočitev turistov z drugih ključnih turističnih trgov: iz Nizozemske za 67 odstotkov, iz Avstrije za 42 odstotkov, iz Italije za 67 odstotkov in iz Madžarske za 49 odstotkov.

Za več kot 95 odstotkov manj prenočitev kot lani v tem času so ustvarili turisti iz Avstralije, Južne Koreje, Švedske, Nove Zelandije, Malte in Izraela. Izraelci so npr. v lanski poletni sezoni v Sloveniji ustvarili okoli 128.000 nočitev, letos pa manj kot 600.

Na ravni skupin občin je bilo v juliju in avgustu največ nočitev v gorskih občinah (okoli 1,6 milijona), sledile so obmorske občine (približno 1,2 milijona) in zdraviliške občine (okoli 929.00).

Glede na enako obdobje lani se je število prenočitev najbolj zmanjšalo v Občini Ljubljana, za 75 odstotkov, in v drugih mestnih občinah, za 45 odstotkov. O dobrem poletju medtem poročajo iz zdraviliških in obmorskih občin. V prvih se je število nočitev povečalo za devet odstotkov, v drugih pa za štiri odstotke. Na ravni posameznih občin je bilo največ prenočitev in hkrati za en odstotek več kot lani v tem obdobju ustvarjenih v Občini Piran, okoli 686.000.