Bwin na zatožno klop

Potem ko se je ponudnik spletnih stav bwin znašel na zatožni klopi v nekaterih državah Evropske unije, se mu podoben scenarij obeta tudi v Sloveniji. Predstavniki Fundacije za šport so obrazložili, da predstavljajo spletni ponudniki iger na srečo nelojalno konkurenco, saj na slovenskem ozemlju ne plačujejo dajatev od dobička, ki jih morajo vsa podjetja, ki se z omenjeno dejavnostjo ukvarjajo.

Igre na srečo za financiranje športnikov

Trn v peti je predvsem financiranje športa in invalidov iz sredstev iger na srečo. Medtem ko Loterija Slovenije in Športna loterija ustrezne koncesije plačujeta, pa se internetni ponudniki temu izognejo. "Pojav spletnih stavnic sicer ni nova zadeva, vendar se je v zadnjem času z agresivnim oglaševanjem precej razmahnil. Slovenski športi, ki se financirajo iz sredstev Fundacije za šport, pa so s tem prikrajšani za velik del denarja, saj omenjene stavnice na slovenskih tleh ne plačujejo nobenih prispevkov. Te plačujejo tam, kjer so podjetja registrirana, na primer na Malti ali Gibraltarju, ker so pač davčne stopnje na prirejanje iger na srečo nižje, s tem pa se ustvarja nelojalna konkurenca," je povedal Gregor Jurak, direktor Fundacije za šport.

Nekatere evropske države so tako že ostro reagirale proti bwinu, Unibetu, Victorju Chandlerju, Williamu Hillu, Betfairu in drugim ponudnikom spletnih stav, ker stavnice, ki imajo svoje sedeže na Gibraltarju ali Malti, nimajo vseh potrebnih dovoljenj za opravljanje dejavnosti v državah EU, poleg tega pa za potrebe reklamiranja zlorabljajo imena znanih nogometnih klubov in igralcev. Zaradi tega so se nekateri predstavniki bwina že znašli za zapahi.

Ministri naj povedo svoje

"O omejevanju trga iger na srečo se bo potrebno posvetovati z Ministrstvom za gospodarstvo, tudi Ministrstvo za finance bo moralo povedati svoje. Dejstvo je, da kdor na slovenskem ozemlju prireja igre na srečo, mora od dobljenih sredstev plačati dajatve iz katerih se potem financirajo športne in invalidske organizacije. Kako bodo ta podjetja plačevala koncesije, zaenkrat še ne vemo, vendar bi jo morala. Urad za nadzor prirejanja iger na srečo bo zaenkrat skušal omejevati dostop do teh strani, medije pa so že pozvali, da ponudnikov ne oglašujejo več. Zadeve smo predali tudi policiji," še pravi Jurak, ki pa dodaja, da novela zakona o igrah na srečo iz leta 2001 ne vključuje spletnih ponudnikov, zato se vse ustavi že na tej stopnji.

"Zaradi neplačevanja dajatev imajo omenjene stavnice lahko tudi boljše kvote. Pri nas letos opažamo upad na trgih Loterije Slovenije in Športne loterije, to se dogaja prvič po letu 1996. Zaradi tega bo donos sredstev iz omenjenih dejavnosti za kar 20 odstotkov manjši, s čimer bo na slabšem tudi slovenski šport, ki bo posledično prejel manj denarja. Zavedamo se, da je 100-odstotna zajezitev iger na srečo preko svetovnega spletna nemogoča, vendar pa moramo vedeti, da je na tem področju nujno potrebno nekaj ukreniti," še meni Jurak, ki v kratkem obljublja tudi okroglo mizo na omenjeno temo, katere bi se udeležili predstavniki Fundacije, medijev, spletnih stavnic in najverjetneje tudi Loterije Slovenije ter Športne loterije.