Sporazum med drugim odpravlja večino carin za trgovino med ZDA in šestimi srednjeameriškimi državami - Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Dominikansko republiko -, ameriškim farmacevtskim korporacijam pa zagotavlja večjo zaščito pred cenejšimi generičnimi zdravili.
Sporazum CAFTA sicer ne prinaša veliko novega, saj imajo omenjene srednjeameriške države že tako ali tako večinoma brezcarinski dostop do ameriškega trga. Trgovinska menjava med ZDA in šestimi državami je na leto vredna okrog 33 milijard dolarjev, pri čemer ZDA na območje letno izvozijo za okrog 15 milijard dolarjev blaga in storitev. Bush je zato sporazum predstavljal predvsem z vidika nacionalne varnosti.
Več kot le trgovinski sporazum
Na slovesnosti je dejal, da gre za več kot le trgovinski sporazum, ker se bo s tem utrdila demokracija na območju CAFTA. Trgovinske partnerice ZDA naj bi se sedaj lažje uprle nedemokratičnim silam, ki si želijo zabiti klin med ZDA in preostalo Ameriko. Poleg tega so se države območja CAFTA pred 20 leti še ubadale z diktatorskimi režimi in hudo revščino, sedaj pa so delujoče demokracije, zato je potrebno zagotoviti, da bodo to ostale tudi naprej.
Sporazum odpravlja carine in ovire za investicije ter utrjuje zaščito intelektualne lastnine. Gospodarska teža ni tako velika kot politična, saj si Busheva administracija prizadeva za še za več tovrstnih sporazumov z nekaterimi drugimi državami, prav tako pa tudi za prostotrgovinsko območje Amerik, kar je sicer za zdaj malce zastalo.
Kongresniki nezaupljivi do sporazuma
Boj za potrditev CAFTA je bil v kongresu oster. Senat je sporazum potrdil 30. junija s 54 glasovi proti 45, predstavniški dom pa šele prejšnji teden s tesno večino dveh glasov (217 proti 215).
Bush je moral prepričevati celo republikance, naj podprejo CAFTA, v zameno pa jim je obljubil, da ne bo dal veta na zapravljiv avtocestni zakon. Demokrati so glasovali po želji sindikatov, ki se bojijo novega odtekanja delovnih mest v tujino in menijo, da CAFTA ne zagotavlja dovolj visoke stopnje delavskih pravic v šestih srednjeameriških državah. 15 demokratov iz predstavniškega doma, ki je glasovalo za CAFTA, lahko že kar pozabi na sindikalni denar na naslednjih volitvah. Proti so bili tudi pridelovalci sladkorja in nekateri tekstilci. Večje korporacije sporazum podpirajo.
