EU s svojim nasprotovanjem ovira dobro mišljene ameriške ukrepe za pomoč afriškim državam, je bil prepričan Bush, ki je, kot navaja Washington Post, evropske strahove pred genetsko spremenjeno hrano označil za "neutemeljene in neznanstvene."
Bush, ki bo prihodnji teden obiskal Evropo, je pozval članice povezave, naj se raje pridružijo prizadevanjem po omejevanju lakote v Afriki, kot pa jim stojijo na poti. Ob tem je dodal, da afriške države ne vlagajo v razvoj genetsko modificirane hrane, saj EU od njih zahteva prepoved uvoza takšnih živil, če hočejo obdržati dostop do evropskih trgov.
Te izjave je Bush podkrepil še z zahtevo po odpravi izvoznih subvencij za kmetijske izdelke, ki so ena izmed najbolj spornih točk v pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Pri tem se Bush ni zavzel tudi za zmanjšanje domačih pomoči kmetom in nakupov hrane za mednarodno pomoč, ki sta zelo pomembni za ameriške kmete.
Bushevim obtožbam se je pridružil tudi ameriški trgovinski predstavnik Robert Zoellick, ki je unijo obtožil umetnega ustvarjanja strahu pred genetsko spremenjeno hrano in "neodgovorne retorike."
ZDA so se sicer zaradi evropske prepovedi uvoza genetsko spremenjene hrane 14. maja že pritožile pri WTO. Ameriška pritožba temelji na trditvi, da je bil moratorij EU pred petimi leti sprejet brez zadostnih znanstvenih dokazov o škodljivosti genetsko predelane hrane in ker pravila WTO zahtevajo, da se regulativne odločitve v državah članicah sprejemajo brez nepotrebnega zavlačevanja.
EU tehnično ni prepovedala uvoza ameriških kmetijskih pridelkov in hrane, ampak je le uvedla moratorij na izdajanje dovoljenj za uvoz. Po pritožbi ZDA in drugih držav bodo pri WTO najprej sledila posvetovanja in če ne bo dogovora, se bo ustanovilo posebno telo za rešitev spora. Celoten postopek, vključno s pritožbo poražene strani, ponavadi traja do 18 mesecev.
Američani so prepričani, da je genetsko predelana hrana povsem varna in ni nikakršnih razlogov za preprečevanje izvoza, razen morda v zaščiti domačega kmetijstva pred tujo konkurenco. Moratorij ima porazen vpliv na ameriški izvoz v EU, saj so ZDA na primer leta 1998 v države EU prodale za 63 milijonov dolarjev koruze, leta 2002 pa le za 12,5 milijonov dolarjev.
Zaplet se je zaostril lansko poletje, ko so celo afriške države, ki se ubadajo s pomanjkanjem hrane, zavrnile ameriško pomoč v žitih. Kasneje so sicer sprejele moko. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo je od 32 milijonov hektarjev s koruzo posejanih površin, 38 odstotkov genetsko predelanih.
