Novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah je med poslankami in poslanci povzročila burno razpravo glede vprašanja uvedbe arbitraže v sporih med imetniki avtorskih pravic in njihovimi uporabniki. Vladnemu predlogu, ki bi uvedel instrument prisilne arbitraže, ko bi lahko tekel postopek samo s sodelovanjem ene strani, poslanska večina ni naklonjena. Zato je vladajoča koalicija predlagala dopolnilo, s katerim bi bila arbitraža lahko le prostovoljna.
Vlada podpira vloženo dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin, s katerim se prisilna arbitraža črta, je povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. To dopolnilo namreč še najbolj ustrezno spreminja predlagani institut v pravo arbitražo, ki temelji na prostovoljni oziroma na sporazumu obeh vpletenih strani, pravi Vizjak. Kljub temu pa meni, da je to še vedno nezadosten korak za učinkovito reševanje sporov med kolektivnimi organizacijami SAZAS, ZAMP, Zavod IPF in reprezentativnimi združenji uporabnikov, zato bo ministrstvo do poletja pripravilo nov predlog tarif glede višine nadomestil za uporabo avtorskih del, je še napovedal gospodarski minister.
Sicer pa se s predlagano novelo zakon usklajuje predvsem z dvema direktivama, in sicer direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in direktivo o sledni pravici v korist avtorju izvirnega umetniškega dela. Koalicijske SDS, NSi, SLS in DeSUS tako menijo, da naj bi bila arbitraža že po svojem namenu prostovoljna, zato želijo prisilno arbitražo s svojim dopolnilom črtati. Podoben je predlog SD, ki prav tako zavrača enostransko odločanje v sporu. Bistvo arbitraže je namreč v tem, da je za njeno pristojnost potrebno soglasje strank. V LDS pa arbitraži v celoti nasprotujejo. Prepričani so, da je z uvajanjem arbitraže v celoti razvrednoten pomen tarif, predlog pa je v nasprotju z načeli arbitražnega prava. Arbitraža bi bila ob upoštevanju temeljnih načel arbitražnega prava sicer lahko smiselna možnost, a šele potem, ko se bo v Sloveniji oblikovala takšna sodna praksa.
