Bruselj zagrozil Microsoftu

Evropska komisija je danes računalniškemu velikanu Microsoft zagrozila z novimi milijonskimi globami, če ne bo prenehal zaračunavati nerazumnih cen za informacije o povezljivosti operacijskega sistema Windows s programsko opremo konkurentov. Dokumentacija, ki jo je o tem novembra lani Bruslju predložil Microsoft, je po mnenju komisije nezadostna, Microsoft pa ima sedaj štiri tedne časa, da odgovori komisiji.

Po preteku štirih tednov ima podjetje na voljo tudi možnost ustnega zaslišanja, šele nato bo Evropska komisija podala končno oceno glede morebitnega nadaljevanja sankcij.

Evropska komisija od Microsofta zahteva, naj predloži in tudi v celoti licencira dokumentacijo, ki bo njegovim konkurentom omogočila popolno povezljivost oziroma združljivost Windowsov in programske opreme Microsoftovih konkurentov. Komisarka za konkurenco Neelie Kroes pojasnjuje, da se je Microsoft strinjal, da bo osnovo za oblikovanje licenčnin predstavljala "inovativnost protokolov". "Večina informacij, ki jih je Microsoft predal novembra lani, sploh ni inovativnih, cene pa so povezane s stopnjo inovativnosti," je danes v Bruslju poudaril tiskovni predstavnik Evropske komisije Jonathan Todd.

Komisija je mnenja, da so cene, ki jih za informacije o povezljivosti zahteva Microsoft, "neosnovane", predvsem pa Microsoft ne bi smel svojih cen za informacije oblikovati na osnovi prevladujočega položaja na trgu. Bruselj o končnih ukrepih ne želi špekulirati. Najprej bo počakal na odziv podjetja ter na morebitne spremembe v stopnji licenčnin, potem pa se bo odločil, kako naprej.

Ob tem je komisija povedala, da še vedno proučuje dokumentacijo, ki jo je na 1500 straneh novembra predložil Microsoft. Je pa Todd danes jasno povedal, da "Evropska komisija ne želi, da bi preteklo deset let, preden bo podjetje začelo spoštovati odločitve EU". Tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen je dodala, da zaenkrat ni seznanjena z morebitnim srečanjem med predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in vodjo Microsofta Billom Gatesom.

Že skoraj pred tremi leti je Evropska komisija Microsoftu naložila plačilo 497 milijonov evrov kazni zaradi zlorabe monopolnega tržnega položaja na področju operacijskih sistemov. Podjetje se je na izrek kazni pritožilo, komisija je zamrznila izvajanje ukrepov, podjetje pa je kljub temu plačalo globo. Komisija je takrat zahtevala, naj ameriški gigant na evropskem trgu ponudi svoj operacijski sistem Windows brez predvajalnika multimedijskih datotek Media Player in naj konkurentom na trgu programske opreme razkrije tisti del kode Windowsov, ki omogoča učinkovito komunikacijo Microsoftovih izdelkov z izdelki njegovih tekmecev. Medtem ko je Microsoft kazen plačal takoj in Windowse ponudil brez predvajalnika medijskih datotek, pa se je zapletlo pri dokumentaciji, ki bi omogočala združljivost Windowsov z izdelki Microsoftovih konkurentov.

Evropska komisija je decembra 2005, opirajoč se na poročila neodvisnih računalniških izvedencev, tehnično dokumentacijo, ki jo je do tedaj posredoval Microsoft in naj bi zagotavljala medsebojno združljivost, označila za nezadostno. Bruselj je nato julija lani Microsoftu naložil novo globo v višini dnevnih glob za vseh šest mesecev, kar je naneslo na 280 milijonov evrov, podjetje pa se je spet pritožilo.