Priporočilo iz Bruslja: Slovenija naj do leta 2017 sprejme pokojninsko reformo

Slovenija je danes iz Bruslja dobila štiri priporočila z več konkretnimi predlogi za proračunsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu. Evropska komisija znova izpostavlja izzive na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema, poziva pa tudi k ukrepom na trgu dela in izboljšanju pogojev financiranja za podjetja.

V prvem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj po odpravi čezmernega primanjkljaja doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2016 in 2017.

Prav tako naj Slovenija določi srednjeročni proračunski cilj, ki spoštuje zahteve pakta stabilnosti in rasti, ter okrepi fiskalni okvir z imenovanjem članov neodvisnega fiskalnega sveta in s spremembo zakona o javnih financah.

Tri priporočila ...

V sklopu prvega priporočila jo tudi poziva, naj pripravi in izvede reformo sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, da postaneta stroškovno učinkovitejša, s čimer se posledično zagotovi dolgoročna vzdržnost dostopne in kakovostne oskrbe. Do konca leta 2017 naj Slovenija sprejme tudi reformo pokojninskega sistema.

V drugem priporočilu Slovenijo poziva, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji poveča zaposljivost nizkokvalificiranih in starejših delavcev, tudi s ciljnimi ukrepi na področju vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi.

Tretje priporočilo se glasi, da naj Slovenija izboljša pogoje financiranja za kreditno sposobna podjetja, vključno z zagotovitvijo trajnih rešitev za problematike slabih posojil in omogočanjem dostopa do alternativnih virov financiranja. Prav tako naj zagotovi ustrezno izvajanje strategije Družbe za upravljanje terjatev bank.

Medtem ko je DUTB storila napredek pri unovčevanju slabih terjatev, tveganje za vzdržnost javnih financ zaradi dejavnosti t. i. slabe banke ostaja. V letu 2015 je DUTB k 2,9-odstotnemu javnofinančnemu primanjkljaju prispevala eno odstotno točko, še piše v dokumentu.

Četrto priporočilo se nanaša na sprejetje ukrepov za posodobitev javne uprave in zmanjšanje upravnega bremena za podjetja. Sloveniji ob tem tudi priporoča, naj izboljša upravljanje in uspešnost podjetij v državni lasti.

Objava priporočil, ki jih komisija pripravi med drugim na podlagi ocen nacionalnih proračunskih in reformnih načrtov, je eno glavnih dejanj v sklopu evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja med članicami, ki ga je EU uvedla v odziv na krizo.

'Slovenija je v letu 2015 naredila izjemne spremembe'

"Zelo pomembno je poudariti, da je Slovenija v letu 2015 naredila izjemne spremembe in dosegla pričakovano znižanje javnofinačnega primanjkjaja pod tri odstotke BDP," je dejala evropska komisarka Violeta Bulc.

A komisija je Slovenijo obenem opozorila, da proces, ki bi zagotovil Sloveniji dolgotrajno vzdržno kondicijo, še ni končan. Zato je na vseh treh ključnih področjih, za katere je pripravila priporočila - na fiskalnem, pri investicijah in strukturnih spremembah - dala dodatna priporočila, je pojasnila komisarka iz Slovenije.

Med ključnimi reformami je Bulčeva v okviru omenjenih treh področij med drugim izpostavila zakon o javnih financah, a največ dela Slovenijo čaka na strukturnem področju, in sicer v zdravstvu, izobraževanju, v javni upravi ter pri povečanju učinkovitosti upravljanja podjetij v javni lasti. Ključno za gospodarstvo pa je po njenem prepričanju področje investicij.

Bruselj za Slovenijo predlaga končanje postopka presežnega primanjkljaja

Evropska komisija pa predlaga Svetu končanje postopka presežnega primanjkljaja za tri države, ob Sloveniji še za Ciper in Irsko. Vse tri države so v letu 2015 znižale javnofinančni primanjkljaj pod zahtevano mejo treh odstotkov v skladu s pravili pakta. Po pričakovanjih komisije bo primanjkljaj ostal pod tremi odstotki tudi v letošnjem in prihodnjem letu.

"Čestitamo Irski, Cipru in Sloveniji za napredek, ki so ga dosegli pri povrnitvi k zdravim javnim financam," je ob predstavitvi priporočil dejal evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

Za Slovenijo je doslej veljal korektivni del pakta stabilnosti in rasti, od letošnjega leta pa bo, če bodo finančni ministri EU predvidoma junija potrdili predlog komisije, veljal preventivni del pakta. Slovenija je bila v postopku zaradi presežnega primanjkljaja od leta 2009, ko je javnofinančni primanjkljaj ob 7,8-odstotnem padcu BDP poskočil na 5,9 odstotka BDP.

Mejo treh odstotkov BDP je občutno presegal tudi v naslednjih letih. V 2010 je dosegel 5,6 odstotka BDP, v 2011 6,7 odstotka BDP, v 2012 4,1 odstotka BDP, v 2013 pa je zaradi izvedbe obsežne dokapitalizacije bank ob koncu leta poskočil kar na 15 odstotkov BDP. v 2014 se je nato ob okrevanju gospodarstva znižal na pet odstotkov BDP, lani pa na 2,9 odstotka BDP.

Slovenska vlada si je za cilj zadala čezmerni primanjkljaj odpraviti do konca leta 2015, kar je dosegla, njen srednjeročni cilj pa je je strukturno uravnotežen proračunski položaj do leta 2020.