Bruselj predlaga proračun v višini 1,1 odstotka BND držav EU

Ta raven obveznosti ustreza 1105 milijardam evrov oziroma 1,08 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BND) unije v plačilih v cenah iz leta 2018.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v predstavitvi proračunskega predloga v Evropskem parlamentu uporabil številko 1279 milijard evrov v obveznostih. To je številka, izražena v tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije. V plačilih je številka v tekočih cenah 1246 milijard evrov.

V teh dneh je bilo precej zmede zaradi različnih številk. Ob upoštevanju tekočih cen je številka večja, vendar pa komisija predlog običajno predstavi v fiksnih cenah. Ob predstavitvi predloga za sedanji večletni proračun leta 2011 na primer ni bilo nobene javne razprave o številkah v tekočih cenah.

Neuradne napovedi pred predstavitvijo predloga so sicer nakazovale večjo ambicijo - proračun v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND. Ob upoštevanju proračunskih in zunajproračunskih postavk komisija sicer pride do 1,14 odstotka BND.

Predlog komisije zajema vključitev Evropskega razvojnega sklada, ki je glavno orodje EU za financiranje razvojne politike v afriških, karibskih in pacifiških državah in je doslej deloval na podlagi medvladnega sporazuma, v proračun EU.

Komisar za proračun Günther Oettinger je ponovil, da je večji proračun nujen za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Velike Britanije in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost. Komisija predlaga, da se nove naložbe v štirih petinah financirajo z novimi sredstvi ter v petini s prerazporeditvijo in prihranki.

Rezom naj bi se izognila le program študentske izmenjave Erasmus+ ter program za raziskave in inovacije Obzorje.

Komisija med drugim predlaga, da se v odziv na nove razmere v uniji s 27 članicami znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, in sicer za vsako za pet odstotkov.

Ti politiki bosta posodobljeni tako, da se bodo lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete. Kohezijska politika bo imela na primer vse pomembnejšo vlogo pri podpiranju strukturnih reform in dolgoročnem vključevanju migrantov, poudarjajo v Bruslju.

Pomembna novost predlaganega proračuna je okrepljena povezava med financiranjem EU in pravno državo. Komisija predlaga nov mehanizem za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi z nespoštovanjem vladavine prava.

Nova predlagana orodja bi uniji omogočila, da zamrzne, zmanjša ali omeji dostop do finančnih sredstev EU sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti. Tak sklep bi predlagala komisija, članice pa bi ga sprejele po glasovanju z obrnjeno kvalificirano večino.

Poleg tega komisija predlaga dva nova instrumenta: novi program za podporo reformam v vrednosti 25 milijard evrov, ki naj bi zagotavljal finančno in tehnično podporo vsem članicam za izvajanje prednostnih reform in namensko pomoč državam, ki se pripravljajo na prevzem skupne valute, ter evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe v vrednosti 30 milijard evrov, ki naj bi pripomogla k ohranjanju ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov.

Komisija predlaga tudi poenostavitev sedanjih lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in uvedbo "košarice" novih virov lastnih sredstev, povezanih s političnimi prioritetami.

Predlagana košarica novih virov lastnih sredstev vključuje: 20 odstotkov prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami, vpoklicno stopnjo v višini treh odstotkov za novo skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in nacionalni prispevek, izračunan na podlagi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže v vsaki članici.

Ti novi viri lastnih sredstev bodo predstavljali približno 12 odstotkov celotnega proračuna EU in bi lahko prispevali do 22 milijard evrov letno za financiranje novih prioritet.

Izstop Združenega kraljestva iz EU je po navedbah komisije priložnost za odpravo zapletenega sistema rabatov in celo "rabatov na rabate". Komisija predlaga, da se v petih letih odpravijo vsi rabati in zmanjša znesek, ki ga obdržijo članice pri zbiranju carinskih prihodkov za proračun EU, z 20 odstotkov na 10 odstotkov.

Bulčeva drastičnih sprememb za Slovenijo ne pričakuje

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc ne pričakuje dramatičnih sprememb za Slovenijo v prihodnjem večletnem proračunu EU. "Jaz ne bi bila pretirano zaskrbljena, seveda pa bo do sprememb prišlo," je odgovorila na vprašanje, ali je lahko Slovenija z današnjim predlogom komisije zadovoljna. Predlog za prihodnji večletni evropski proračun je po besedah Bulčeve "ambiciozen in zelo solidaren".

Komisarko veseli, da je za nekaj ključnih portfeljev predlagano znatno povečanje. To so resorji, usmerjeni v prihodnost, ki vnašajo pozitiven nemir in spodbujajo sodelovanje, na primer Erasmus plus, solidarnostne enote ter raziskave in razvoj, je naštela.

Bulčeva je zadovoljna tudi s predlaganim proračunom za promet, saj se je ta dvignil s 24,1 na 30,6 milijarde evrov. Pokriva pa tri ključna področja - splošno ovojnica za koridorske projekte, kohezijske ovojnice za koridorske projekte in obrambno mobilnost. Komisarka izpostavlja, da je evropski proračun naložbeni proračun, saj je več kot 93 odstotkov namenjenih za investicije.

Vizija na področju prometa je po njenih navedbah zelo jasna: ničelna stopnja onesnaženja, nesreč s smrtnim izidom in papirja v prometu do 2050. In predlagani proračun je pomemben korak, ki vodi v to smer, je poudarila.

V novem proračunskem obdobju po oceni Bulčeve za Slovenijo ne bo dramatičnih sprememb. Komisarka upa, da bo "Slovenija uspešno korakala proti državam članicam, ki bodo na koncu neto plačnice".

Tukaj bo moralo po njenem prepričanju priti do velikega zasuka v razmišljanju vseh. Slovenija po mnogih statistikah sodi v skupino razvitih, to tranzicijo bo treba izpeljati zelo modro in razviti nove kompetence, ki bodo pomagale, da se bo Slovenija znala enako uspešno kot v skupini kohezijskih obnašati tudi v skupini najrazvitejših držav, meni Bulčeva.

Na vprašanje, ali to pomeni, da naj bi Slovenija po izračunih komisije do konca prihodnjega proračunskega obdobja postala neto plačnica, je komisarka odgovorila, da tega ne more potrditi. Komisija po njenih besedah pripravlja različne simulacije, ker noče dramatičnih sprememb in ker mora zagotoviti, da bi bil prehod čim bolj tekoč, če bi Slovenija, pa tudi katere druge kohezijske države, uspešno zgodbo nadaljevala. Pri tem je po prepričanju Bulčeve še zlasti pomembno razviti kompetence, ki so potrebne za uspešno črpanje sredstev iz splošnih ovojnic, ki so sicer prav tako na voljo na vseh področjih.

Več članic EU kritičnih do predloga novega sedemletnega proračuna

Več članic EU, predvsem neto plačnic, je kritičnih do predloga sedemletnega proračuna unije, ki ga je predstavila Evropska komisija. Nizozemci in Danci izpostavljajo, da bi moral biti proračun z odhodom ene članice manjši, ne večji. V Nemčiji opozarjajo, da mora biti breme pošteno porazdeljeno, Franciji pa ni pogodu rez v sredstva za kmetijstvo.

Po mnenju danskega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena je komisija danes predstavila predlog proračuna za 28 držav, le 27 članic pa ga bo financiralo, saj bo Velika Britanija prihodnje leto zapustila unijo. "Manjša EU bi morala pomeniti manjši proračun," je na Twitterju zapisal danski premier.

Podobnega mnenja je njegov nizozemski kolega Mark Rutte. Kot je zapisal na omenjenem socialnem omrežju, proračun EU za Nizozemsko ni sprejemljiv. "Manjša EU pomeni manjši proračun," je podobno kot Rasmussen zapisal Rutte. Ocenil je, da bi morala EU oklestiti stroške in izvesti ambiciozno modernizacijo. "Še več, breme financiranja proračuna ni pošteno porazdeljeno," je bil kritičen.

K pošteni porazdelitvi bremena je pozval tudi nemški podkancler in finančni minister Olaf Scholz. Nemčija je pripravljena prevzeti odgovornost za krepitev EU, a pod pogojem, da je breme pošteno porazdeljeno na vse članice unije.

Še pred uradno predstavitvijo je bil do predloga proračuna kritičen tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz. Dejal je, da je predlog daleč od sprejemljivega. "Naš cilj mora biti vitkejša, bolj gospodarsko naravnana in učinkovita EU po brexitu," je dejal Kurz in dodal, da trenutni predlog ne dosega teh ciljev.

Poudaril je, da sledijo težka pogajanja, pri čemer se bo Avstrija povezala z večjimi neto plačnicami Nizozemsko, Dansko in Švedsko.

Nekoliko bolj zadovoljen je lahko tamkajšnji predsednik Emmanuel Macron. Kot poroča agencija, je v 1279 milijard evrov vrednem proračunu nekaj novosti, vključno s skladom za stabilnost, za katerega se je zavzemal francoski predsednik. V njem bo sicer na voljo "le" 30 milijard evrov, sklad pa bo namenjen naložbam v državah s skupno valuto v turbulentnih gospodarskih časih. Mehanizem je sicer daleč stran od tistega, k čemur je v septembrskem govoru pozval francoski predsednik.

Macron je tedaj v govoru pred študenti pariške Sorbone dejal, da območje evra potrebuje močnejši proračun, da bi bilo manj občutljivo na monetarne šoke. Ta proračun bi po njegovem lahko financirali s posebnim davkom v članicah območja evra.

Je pa francoska vlada kritična do znižanja sredstev za kmetijstvo. Ti bi se po predlogu znižali za okoli pet odstotkov. Tako drastičen rez je enostavno nepredstavljiv, je zapisalo francosko ministrstvo za kmetijstvo in dodalo, da Francija ne bo sprejela nikakršnega znižanja neposrednih prihodkov za kmete.

Območje z evrom v prvem četrtletju z upočasnjeno gospodarsko rastjo

Gospodarska rast se je v prvem letošnjem četrtletju tako v območju z evrom kot v EU upočasnila in se ustavila pri 0,4 odstotka, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. S tem so se okrepili strahovi, da gospodarsko okrevanje v Evropi izgublja zagon.

Območje z evrom in celotna EU sta v prvem trimesečju na četrtletni ravni po sezonsko prilagojenih podatkih zabeležila po 0,4-odstotno gospodarsko rast.

Na letni ravni je bila rast v območju z evrom 2,5-odstotna, v EU pa se je bruto domači proizvod (BDP) v tej primerjavi okrepil za 2,4 odstotka, kaže prva ocena Eurostata.

V zadnjem lanskem četrtletju se je BDP v območju evra na četrtletni ravni okrepil za 0,7 odstotka, v EU pa za 0,6 odstotka. Na letni ravni se je ob koncu lanskega leta BDP v območju z evrom okrepil za 2,8 odstotka, EU pa je zabeležila 2,7-odstotno rast.

Natančnejšo oceno gospodarske rasti bo Eurostat sporočil 15. maja.