Bruselj bolj optimističen od slovenske vlade: napoved rasti boljša od evropskega povprečja

Medtem ko Evropska komisija Sloveniji napoveduje večjo rast od slovenske vlade, pa je manj optimistična glede primanjkljaja. Tako je Sloveniji za letos napovedala 4,4-odstotni primanjkljaj, naslednje leto 2,9-odstotnega, leta 2016 pa 2,7-odstotnega, kar je slabše od predvidenih ciljev.

Okrevanje pridobiva zagon, ki ga ženeta neto izvoz in izjemno močne infrastrukturne investicije. Javne finance še vedno bremenijo bančne dokapitalizacije, a to breme naj bi se do konca leta 2016 zmanjšalo. Javni dolg bo leta 2015 dosegel vrh pri 82,9 odstotka BDP, nato pa naj bi se začel zniževati. Tako komisija na kratko povzema napoved za Slovenijo.

Komisijina napoved za Slovenijo glede rasti je občutno boljša od povprečja v območju evra in EU. V jesenski gospodarski napovedi je komisija tudi precej izboljšala obete za Slovenijo v primerjavi s prejšnjo, majsko, ko ji je za letos napovedala 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast.

Nekoliko je izboljšala tudi napoved glede primanjkljaja za prihodnje leto; maja ji je za prihodnje leto napovedala 3,1-odstotnega. A Slovenija bi morala v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja v skladu z evropskimi navodili tega letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.

Komisija: Brezposelnost se bo manjšala

Precej slabša od ciljev, ki bi jih bilo treba doseči, je komisijina napoved za strukturni primanjkljaj – primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla, torej konjukture in recesije. Ta v skladu s fiskalnim paktom na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP. Slovenska vlada se je lani v programu stabilnosti zavezala, da bo Slovenija javne finance strukturno izravnala do leta 2017, v ustavi pa je zapisano, da morajo biti proračuni države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja.

Komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,5-odstotni strukturni primanjkljaj, v prihodnjem letu 2,2-odstotnega, v letu 2016 pa 2,8-odstotnega. Letos se bo tako fiskalni položaj v strukturnem smislu poslabšal za 0,7 odstotne točke, v letu 2015 se bo izboljšal za 0,3 odstotne točke, a nato v letu 2016 znova poslabšal za 0,6 odstotne točke. V skladu s cilji, opredeljenimi na evropski ravni v sklopu postopka zaradi presežnega primanjkljaja, bi morala Slovenija letos in v prihodnjem letu strukturni primanjkljaj znižati za 0,5 odstotne točke.

Sicer pa komisija Sloveniji napoveduje postopno zmanjševanje brezposelnosti. Letos naj bi bila ta 9,8-odstotna, v prihodnjem letu 9,2-odstotna, leta 2016 pa 8,4-odstotna, kar je bolje od povprečja v območju evra in EU.

Inflacija bo tako kot v območju evra in EU v Sloveniji nizka. Letos naj bi bila 0,4-odstotna, v prihodnjem letu enoodstotna, v letu 2016 pa 1,5-odstotna, kar je blizu povprečja v območju evra in EU.

Javni dolg Slovenije bo po napovedi komisije letos 82,2-odstoten, v prihodnjem letu 82,9-odstoten, leta 2016 pa naj bi se znižal na 80,6 odstotka BDP. To je občutno nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu o stabilnosti in rasti, a še vedno bolje od povprečja v območju evra in EU.

Umar: Napoved Evropske komisije pričakovana

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) napoved gospodarske rasti ocenjuje kot pričakovano. "Manjše odstopanje med napovedjo Evropske komisije in drugimi, prej objavljenimi napovedmi pa izhaja predvsem iz napovedi izvoza," pravijo na Umarju in dodajajo, da so zadnji podatki o izvozu slovenskega gospodarstva, ki jih je Evropska komisija lahko vključila v napoved, ugodnejši od pričakovanj in še ne odražajo ohlajanja, ki ga kažejo podatki za nekatere partnerice.

V GZS zadržani

Jesenska gospodarska napoved Evropske komisije za Slovenijo je zelo optimistična, ocenjujejo na delodajalski strani. Ob tem podobno kot Umar opozarjajo na zamik posledic ohlajanja rasti na ključnih trgih, zaradi odsotnosti evropskih sredstev za investicije za leto 2016 pa dopuščajo celo možnost krčenja BDP.

V GZS zato še vedno vztrajajo pri bolj previdni napovedi. V letošnjem letu pričakujejo 1,6-odstotno povečanje obsega BDP, v prihodnjem letu pa se bo ta po njihovi oceni okrepil za 1,3 odstotka.

Zadržanost gospodarske zbornice temelji na prihodnjih izvoznih naročilih. Četudi so trenutno še vedno visoka, se bojijo zamika posledic ohlajanja ključnih izvoznih trgov, ki se v Sloveniji pokažejo šele po treh do šestih mesecih.