Evropska komisija je danes v Bruslju razgrnila prve predloge za uvedbo dajatev za evropske banke, ki bi se stekale v mrežo nacionalnih skladov za upravljanje morebitnih stečajev insolventnih bank. "Ni sprejemljivo, da bi davkoplačevalci še naprej nosili drago breme reševanja bančnega sektorja," je poudaril komisar za notranji trg Michel Barnier. "Verjamem v načelo 'onesnaževalec plača'," je še poudaril komisar. Cilj je preprečiti, da bi se ponovil scenarij zadnjih dveh let, ko so morale evropske vlade bankam pomagati z milijoni evrov injekcij, da bi preprečile poglabljanje finančne krize.
To seveda ne bi bilo zbiranje sredstev za reševanje obstoječih težav bank, temveč za preventivno ureditev. Pri tem naj bi šlo za premostitvena posojila bankam v težavah oziroma financiranje vrzeli med "dobrimi in slabimi bankami". Predlog komisije temelji na švedskem sistemu, ki je že uvedla bančne dajatve, sledile pa naj bi ji tudi druge evropske vlade.
Skladi bi delovali na nacionalnih nivojih
Prav tako je komisar poudaril, da ne gre za vseevropski sklad, temveč za 27 nacionalnih skladov, ki bi usklajeno in po skupnih pravilih delovali v evropskem okviru. To je glede na čezmejni značaj sektorja – številne banke v posamezni državi so podružnice tujih bank – po njegovih besedah nujno.
O višini dajatev in ostalih zadevah bodo razpravljali tudi finančni ministri držav
Barnier je sicer danes pustil odprta vprašanja glede višine dajatev in načina njihovega pobiranja – obdavčitev premoženja, obveznosti ali dobičkov. Dejal je le: "Moja želja je, da bi bila davčna osnova čim bolj usklajena znotraj EU."
Komisar sedaj od vseh zainteresiranih strani pričakuje čim konkretnejše predloge glede teh odprtih vprašanj, na podlagi katerih bo predvidoma v začetku jeseni predstavil končni predlog, konkretne zakonodajne predloge pa naj bi komisija predlagala v začetku prihodnjega leta.
O predlogih komisije, ki jih morajo sicer podpreti države članice in Evropski parlament, bodo 8. junija razpravljali finančni ministri EU in voditelji unije 17. junija, nato pa bo o globalnem pristopu k temu vprašanju govora na vrhu G20, ki bo 26. in 27. junija v Torontu.
Strokovnjaki poudarjajo, da bodo predlagani mehanizmi res učinkoviti le, če bodo usklajeni na globalni ravni. V povezavi s tem je Barnier danes dejal, da ne želi dajati lekcij nikomur in da obstajajo različna orodja za dosego skupnega cilja.
Finančni sektor je strožji regulaciji finančnega sistema že nasprotoval
Čeprav so se voditelji G20 že septembra lani v ameriškem Pittsburghu dogovorili za strožjo regulacijo finančnega sistema in za reformo bančnega sistema, pa je ob ostrem nasprotovanju finančnega sektorja zagon medtem splahnel.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.