Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je danes prvič po začetku pandemije znova pristal Wizz Air, v ponedeljek pa Lufthansa. Tako sta znova vzpostavljeni redni liniji do Bruslja in Frankfurta. Zaenkrat so potniki predvsem tisti, ki so v času pandemije zaradi šolanja, službe ali družine obstali nekje v tujini in se sedaj vračajo domov, med potniki za Bruselj pa so tudi tisti, ki se vračajo na delo v evropske inštitucije.
Na letu iz Frankfurta je bilo v ponedeljek 92 potnikov, na letu v Nemčijo pa 35. Na današnji povezavi Wizz Aira z Brusljem je bilo v prihodu 97 potnikov, v odhodu pa 54. Za današnji let je bilo napovedanih sicer precej več potnikov, na letališču pa predvidevajo, da je osip posledica tega, da Belgije ni na seznamu varnih držav.
"Zelo smo veseli, da se je promet znova začel, predvsem tudi z velikimi močnimi prevozniki. Seveda pa je ta promet daleč od tistega, kar bi sicer v tem trenutku imeli na letališču," je izpostavil poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir, ki ga skrbi tudi, ali bodo letala dovolj polna, da bodo prevozniki ohranili linije celotno sezono in v zimskem voznem redu.
"Treba je vedeti, da so letalski prevozniki okrnjeni, kar pomeni, da imajo manjšo floto in iščejo naprej trge, ki so odprti, ki so tržno zanimivi in kjer ne bodo imeli problemov glede posledic covida-19," je pojasnil in dodal, da glede na zadnje napovedi letos pričakujejo okoli pol milijona potnikov, kar je še razmeroma optimistična ocena. Stvari se namreč iz dneva v dan spreminjajo, leti se dnevno krčijo ali prestavljajo v kasnejše obdobje, nekateri pa so tudi že odpovedani za celotno sezono.
"Takšno zmanjšanje prometa narekuje ukrepanje poslovodstva, ker praktično ni dela za vse," je napovedano zmanjšanje števila zaposlenih za okvirno 120 ljudi, kar predstavlja četrtino vseh zaposlenih, znova obrazložil Skobir in dodal, da gre za številko, ki temelji na projekciji prometa v prihodnjem letu.
"Brez tega ukrepa bi družba zašla v še večje likvidnostne probleme," je izpostavil Skobir. Glede pozivov sindikatov, naj namesto odpuščanja raje zaustavijo investicije, pa je dejal, da so takoj zaustavili za osem milijonov evrov nenujnih investicij, ključno investicijo v nov terminal pa zaradi dolgoročnega razvoja nadaljujejo.
Vsi trije sindikati v podjetju, ki so minuli teden poenotili svoja stališča, medtem še naprej odločno nasprotujejo odpuščanjem, saj menijo, da ta glede na pretekle rezultate podjetja in glede na bodoča pričakovanja niso potrebna. "Pozvali smo jih, naj s takšnimi drastičnimi ukrepi počakajo najmanj do konca letošnjega leta, da se bo jasno videlo, kakšne bodo v tistem trenutku razmere na trgu letalske dejavnosti," je po današnjem sestanku povedal predstavnik Sindikata poklicnega gasilstva Aerodrom Ljubljana in Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc.
Sindikati so se ob tem naslonili tudi na podatke o poslovanju Fraporta Slovenija. Ta je lani, kot je povedal Švarc, ustvaril 8,7 milijona evrov čistega dobička, leta 2018 pa 11,8 milijona evrov, medtem ko bo letos izguba ob odpuščanjih znašala od devet do 10 milijonov evrov, brez odpuščanj pa do 12 milijonov evrov. "Ta dva milijona glede na vsa pretekla poslovanja in pričakovanja, če ne bi prišla kakšna nova kriza, nista vredna teh 120 zaposlenih," je izpostavil Švarc.
Uprava medtem vztraja pri zmanjševanju števila zaposlenih. Na predlog sindikatov je preverila možnosti mehkega načina zmanjševanja števila delavcev in pokazalo se je, da bi na ta način število zaposlenih zmanjšali za približno 10. Po današnjem drugem in zaključnem krogu posvetovanj s sindikati se bodo v družbi lotili priprave dejanskega programa presežnih delavcev, je napovedal Skobir in dodal, da si bodo prizadevali, da bi bila ta številka čim manjša.
Med sindikati so se medtem pojavili prvi namigi o morebitnih grožnjah s stavko. Skobir je prepričan, da bi bila taka grožnja povsem neumestna, lahko pa bi še bolj ogrozila poslovanje družbe. "V tako občutljivem času, ko prevozniki precej dobro tehtajo kam leteti, bi tak dogodek samo še poslabšal razmere, ki tako ali tako niso dobre," je poudaril.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.