Brezposelnost se bo povečala

Jure Snoj iz republiškega urada za zaposlovanje je na današnjem posvetu na temo možnosti delodajalcev v času gospodarske krize, ki ga je v Ljubljani pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), povedal, da se bo po pričakovanjih zavoda prihodnje leto prijavilo 75.670 brezposelnih oseb, kar v primerjavi z letos pomeni 16,2-odstotni prirast priliva v brezposelnost. Skupno število registriranih brezposelnih pa naj bi se povečalo s 63.400, kolikor naj bi jih bilo po ocenah ob koncu letošnjega leta, na 71.886 ob koncu leta 2009.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač je ocenil, da gre pri zdajšnji finančno-gospodarski krizi za t. i. stoletno krizo, ki se pojavlja na vsakih 50 oziroma 60 let. Globina krize je po njegovem izjemna, v krizi pa je zaradi povezanosti gospodarstev celotno svetovno gospodarstvo. Po njegovih ocenah naj bi kriza trajala najmanj 30 mesecev, oziroma če bodo "vsi ukrepi prijeli", do sredine leta 2011.

Kot dobro novico pri krizi Kovač vidi usklajeno delovanje finančnih sistemov in monetarnih oblasti, ki so doslej za reševanje krize namenili 7000 milijard dolarjev. Slaba novica – tako Kovač – pa je, da koordinacija ni najbolj dobra, prihaja do ekonomskega nacionalizma, kar je vidno tudi v EU, "prijelo" pa je le deset odstotkov ukrepov.

Za Slovenijo, ki ima izrazito izvozno gospodarstvo, ta kriza ni dobra, še posebej, če bo EU zaradi nje beležila ničelno oziroma negativno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Slovensko gospodarstvo pa tokrat, za razliko z obdobjem ob razpadu nekdanje Jugoslavije, nima toliko maneverskega prostora.

V kratkem oziroma srednjem obdobju namreč ne more z drugimi trgi nadomestiti 70 do 80 odstotkov izvoza, kolikor ga gre na zahodne trge. Poleg tega je bila v 90. letih minulega stoletja, ko so se slovenska podjetja preusmerila s trgov nekdanje Jugoslavije, na Zahodu konjunktura, ki pa na vzhodnih trgih trenutno ni dovolj močna, je dejal Kovač.

Slovenska podjetja bodo zato morala veliko bolj globalno nastopati in iskati tržne niše. To bi morala biti strateška usmeritev slovenskega gospodarstva, ki je zaradi svoje strukture lahko veliko bolj prilagodljivo od nekaterih drugih.

Kovač je tudi ocenil, da je vlada zaradi samega postopka njenega oblikovanja, zamudila veliko priložnost za pogajanja s socialnimi partnerji. Zato obstaja velika nevarnost, da bomo dobili paket ukrepov, ki zaradi nasprotovanja socialnih partnerjev, predvsem sindikatov, ne bo dosegel mikro ravni, kar pomeni, da ne bo deloval.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je ocenil, da je trenutna finančno-gospodarska kriza resna, poleg tega pa naj bi se v prihodnjih tednih še zaostrila, vendar je tudi priložnost. Čez krizo se bo lahko gospodarstvo znebilo nekaterih slabih stvari, ki so se nabrale v letih "debelih krav" in iz krize izšlo močnejše.