Brez zagotovila o DDV

Socialni partnerji, združeni v ekonomsko socialni svet, ob obravnavi predloga davčne reforme niso dobili zagotovila finančnega ministra Andreja Bajuka, da zaradi izpada proračunskih prihodkov, ki jih bodo prinesle razbremenitve fizičnih in pravnih oseb, ne bo prišlo do zvišanja stopenj davka na dodano vrednost (DDV).

"Ne morem zagotoviti, da v prihodnjih dveh letih ne bo prišlo do zvišanja DDV," je dejal Bajuk, vendar dodal, da stabilnost Slovenije zaradi davčne reforme ni ogrožena.

Po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jožka Čuka bi se morala pričakovanemu izpadu prihodkov v višini 55 milijard tolarjev prilagoditi javna poraba. "Zavežimo se, da v prihodnjih letih ne bomo zviševali stopenj DDV," je zato predlagal. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj pa je menil, da davčna reforma ni popolna, dokler ni odgovora, kje bo vlada dobila pokritje za izpad prihodkov. Dokler ni odgovora, kaj bo z DDV, tega predloga ni mogoče sprejeti, je opozoril.

Bajuk ni mogel zagotoviti, da se vlada kdaj v prihodnjih dveh letih ne bo odločila za zvišanje stopenj DDV, povedal pa je, da se bo skušala temu izogniti že zaradi učinka, ki bi ga to imelo na inflacijo. Danes, ko je Slovenija na pragu prevzema evra, sicer lahko vlada nekoliko več tvega kot pred leti, vendar pa ne bo v nobenem primeru ogrozila maastrichtskih kriterijev, je poudaril.

Tudi sindikati se bojijo zvišanja stopenj DDV. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je zato predlagal, naj vlada razmisli, ali je obdavčitev najvišjega dohodkovnega razreda s predlaganimi 39 odstotki primerna. Po njegovem mnenju se bodo s tem le močno povečale neto plače najbolje plačanim, ki pa zaradi tega ne bodo nič bolj motivirani za delo.

Kmetje in finančno ministrstvo brez soglasja

Predstavniki Sindikata kmetov Slovenije (SKS) na današnjem srečanju s predstavniki finančnega ministrstva, s katerimi so spregovorili o določenih spremembah davčne zakonodaje, ki za kmete ni sprejemljiva, niso zbližali stališč, je povedal predsednik SKS Roman Žveglič. Je pa SKS oblikoval dva pomembna sklepa, ki jih bo predstavil vladi in finančnemu ministru. Će jih vlada ne bo upoštevala, pa je Žveglič napovedal "uporabo vseh oblik in načinov sindikalnega boja".

SKS se bo zavzemal, da na področju davka na dodano vrednost (DDV) kmet postane zavezanec za DDV le če preseže 1,5 milijona tolarjev katastrskega dohodka, finančno ministrstvo pa po Žvegljevih besedah zdaj predlaga mejo 10.000 evrov vseh prihodkov. Poleg tega pa bo sindikat vztrajal, da se plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike pri določanju osnove za obračun davka na dodano vrednost ne upoštevajo.

Kmetje zahtevajo, da se določi prag dohodka, tistim nad pragom pa naj se prihodki ugotavljajo ali na podlagi normiranih stroškov ali na podlagi dejanskih izkazov. "Kmetije, ki bi bile pod pragom, bi se lahko prostovoljno vključile v sistem ali pa bi ostale na sistemu pavšalne obdavčitve potencialnega dohodka," je predlog sindikata povzel Žveglič.