Fiskalni svet je predstavil posodobljeno oceno dejanskega javnofinančnega učinka sprejetih enkratnih protikriznih ukrepov. Za omilitev posledic epidemije so bili sprejeti obsežni enkratni ukrepi z občutnim vplivom na stanje javnih financ. Fiskalni svet že od začetka sprejemanja ukrepov tekoče spremlja njihove javnofinančne učinke. Tokrat so pripravili že četrto oceno dejanskega učinka enkratnih protikriznih ukrepov, ki vključuje verjetno dokončne učinke prvega koronapaketa, medtem ko so finančni učinki ostalih ukrepov zaradi njihovega nadaljnjega izvajanja še v veliki meri nedorečeni.
Dejanski finančni učinek PKP1 manjši od ocen
Dejanski javnofinančni učinek ukrepov iz prvega paketa, ki so prenehali veljati s koncem maja, je manjši od predhodnih ocen ministrstva za finance ob pripravi programa stabilnosti in fiskalnega sveta ob sprejemanju zakonodaje. Ocene obeh institucij so namreč znašale okoli 1,8 milijarde evrov, trenutna ocena dejanskega učinka ukrepov z neposrednim vplivom na javne finance pa znaša okoli 1,3 milijarde evrov.
Glavnino ukrepov tega paketa predstavljajo ukrepi za ohranjanje delovnih mest (nadomestilo za čakanje na delo, temeljni dohodek samozaposlenim in ostalim upravičenim skupinam ter oprostitev plačila prispevkov za socialno zavarovanje), in sicer okoli 950 milijonov evrov. Velik del teh ukrepov bo po oceni fiskalnega sveta mogoče financirati s posojilom v vrednosti 1,1 milijarde evrov, ki ga je v okviru instrumenta SURE Sloveniji odobrila Evropska komisija.
Poleg ukrepov z neposrednim učinkom na javne finance je bilo v prvem paketu odobrenih še za 256 milijonov evrov odloženih oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti, od katerih je bila slaba petina že poravnanih.
Z razglasitvijo zaključka epidemije konec maja je vlada sprejela nadaljnje enkratne ukrepe za omilitev posledic epidemije. Med ukrepi za ohranjanje delovnih mest sta ključna delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in podaljšanje nadomestila za začasno čakanje na delo. Ta ukrepa sta skladna s priporočili mednarodnih organizacij, po katerih naj države podporne ukrepe umikajo le postopoma. Po razpoložljivih podatkih je bilo junija v oba ukrepa skupaj vključenih približno 60 tisoč zaposlenih, kar je okoli 40 odstotkov zaposlenih, ki so bili maja na začasnem čakanju na delo.
Občuten finančni učinek prinesli tudi vavčerji
Med sprejetimi ukrepi imajo poleg navedenih občuten javnofinančni učinek še boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju turizma, plačilo izvajalcem zdravstvene dejavnosti zaradi izpada opravljanja dejavnosti ter dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve pripadnikom Civilne zaščite. Skupaj je bilo do konca avgusta za te ukrepe namenjenih okoli 200 milijonov evrov, kar je precej manj od predhodne ocene fiskalnega sveta in vlade.
Na voljo za 2,2 milijarde evrov poroštev, izkoriščenih pa zgolj 76 milijonov
Po začetku epidemije so bili sprejeti tudi ukrepi za ohranjanje likvidnosti, predvsem možnost odloga plačila kreditnih obveznosti ter dve poroštveni shemi. Po slednjih je razpoložljivih poroštev skupaj 2,2 milijarde evrov, po razpoložljivih podatkih pa je do zdaj bilo izdanih le za 76 milijonov evrov poroštev. To bi lahko kazalo na neustrezno oblikovanje poroštvenih shem ali pa na odsotnost potrebe po likvidnostni pomoči na strani gospodarskih subjektov, vendar je pri tem treba upoštevati, da sta shemi šele v začetni fazi delovanja.
Z ukrepi ublažili padec gospodarske aktivnosti za slabo četrtino
Rezultati simulacij vseh teh navedenih ukrepov pokažejo, da bi bila gospodarska aktivnost zaradi ukrepanja v letu 2020 višja za približno 1,5 odstotka od tiste, predvidene v scenariju, ki ukrepanja ne vključuje. S tem se ublaži padec gospodarske aktivnosti za slabo četrtino padca iz osnovnega scenarija, kar je podobno kot v modelski oceni učinka ukrepov v EU, ki jo je pripravila Evropska komisija.
V prvi polovici leta je po danes objavljenih podatkih statističnega urada BDP upadel za 7,9 odstotka glede na enako obdobje lani.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.