'Brez močnega gospodarstva ni močne države'

Predsednica države Nataša Pirc Musar je na današnjem dogodku v Cankarjevem domu izpostavila, da podjetniki s svojim delom posredno in neposredno podpirajo različne družbene dejavnosti, kot so kultura, šport, in humanitarne akcije, pripomorejo pa tudi k razvoju številnih lokalnih okolij. Zato je po njenem prepričanju njihovemu delu treba priznati ustrezno mesto v družbi.

"Večkrat poudarim, da bomo močno socialno državo lahko imeli samo z močnim, odpornim gospodarstvom. Če gre dobro gospodarstvu, gre lahko bolje tudi vsem nam," je dejala.

Rdeča nit letošnje podelitve je bila misel klasičnega grškega filozofa Aristotela, da je celota več kot vsota njenih delov. Po prepričanju Pirc Musarjeve bi se morala te misli v tem negotovem obdobju bolje zavedati tudi Evropa. "Sporočila, ki prihajajo z druge strani Atlantika, nakazujejo na skrb vzbujajoče spremembe dosedanjih pravil svetovne trgovinske politike. Uveljavljena pravila in mednarodne pogodbe so pod velikim pritiskom želje po dobri in koristni transakciji," je dejala.

Ali bodo takšne transakcije dobre oziroma koristne za vse udeležene strani ali samo za najmočnejše, je še negotovo, enako kot so negotova tudi dosedanja zavezništva, je izpostavila.

Razvoj domačih inovacij in krepitev inovacijskih ekosistemov

Ob tem je opozorila, da Evropa stagnira, medtem ko ZDA in Kitajska dosegata višjo gospodarsko rast. Kljub enotnemu trgu in zakonskim okvirom po mnenju predsednice republike še vedno ni sposobna enotno nastopati v svetovni konkurenci in nima učinkovite strategije za spoprijemanje z izzivi svetovnega trga. "Ključni izziv za prihodnost Evrope in Slovenije ostajata potreba po osredotočenosti na razvoj domačih inovacij in krepitev inovacijskih ekosistemov," je prepričana.

Nasloviti je treba tudi vprašanje, kako zadržati doma in pritegniti strokovne kadre. Pri tem ne gre samo za ugodnejšo davčno politiko, ki je po mnenju Pirc Musarjeve nujna, temveč za celostni sveženj ukrepov, ki bodo lahko zagotovili želeni preboj na tem področju. "Sem sodijo primerna pravna in davčna ureditev solastništva zaposlenih, vprašanje socialne kapice, birokratske poenostavitve pri izdajanju raznih dovoljenj ter povečanje zanimanja za tiste študijske programe, po katerih je na trgu dela največ povpraševanja," je še izpostavila.

Tudi predsednik GZS Tibor Šimonka je v nagovoru opozoril, da brez močnih podjetij in močnega gospodarstva ni močne države. "Vemo, da podjetništvo potrebuje okolje, ki ne ovira, temveč spodbuja. Da potrebuje prostor za rast, ne le v Sloveniji, temveč tudi širše," je dejal.

Šimonka je prepričan, da so uspehi nagrajenk in nagrajencev GZS dokaz več, da je slovensko gospodarstvo močno, ambiciozno in odporno tudi v obdobjih negotovosti. "V svetu, kjer se soočamo z geopolitičnimi napetostmi, nenehnimi regulativnimi zahtevami, energetskimi in surovinskimi izzivi, ni lahko vztrajati. A prav tu se pokaže prava moč - moč vizionarskega vodenja, močnih vrednot in trdne povezanosti," je dejal.

Aristotelova misel se Šimonki zdi zelo pomenljiva, saj, kot je dejal, uspeh ni nikoli zgolj plod enega posameznika.

Kdo je prejel nagrado?

Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki so jih prvič podelili leta 1969, so letos prejeli direktor družbe i-Vent Milan Kuster, direktorica Mediusa Estera Brajak, generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić, generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas in direktorica Siemens Slovenija Medeja Lončar.

Predsednik komisije za nagrade GZS Martin Novšak je v nagovoru poudaril, da gre za pet raznolikih zgodb z enim skupnim sporočilom - največja preizkušnja v življenju ne pomeni konca, ampak nov začetek.