Brez končne odločitve o usodi Grčije

Finančni ministri držav v območju evra na današnjem kriznem sestanku o Grčiji niso sprejeli nikakršne dokončne odločitve glede pomoči tej močno prezadolženi državi pred bankrotom, so povedali viri pri EU. Odločitve sicer niso bile pričakovane, sploh ne potem ko je šef evroskupine Jean-Claude Juncker ob prihodu na sestanek povedal, da gre zgolj za pripravo rednega zasedanja prihodnji teden in da bodo le preučili vse možnosti pomoči Grčiji.

Vendar pa je bila pričakovana vsaj izjava evroskupine, v kateri naj bi članice območja evra zapisale, da so pripravljene storiti vse za zagotovitev stabilnosti evra in da bodo odločitve sprejele naslednji teden. A po navedbah virov ni bilo soglasja niti za tako izjavo. Tako bo še treba počakati na odločitev o naslednjem, 12 milijard evrov težkem obroku posojil Grčiji v sklopu lani dogovorjenega mehanizma 110 milijard evrov pomoči tej državi, od česar območje evra prispeva 80 milijard, preostalo pa Mednarodni denarni sklad (IMF).

Prav tako bo, kot je bilo sicer pričakovano, še treba počakati na odločitev o potrebni dodatni pomoči državi, ki naj bi znašala od 80 do 120 milijard evrov in pri kateri naj bi sodelovali zasebni upniki. Z dodatno pomočjo naj bi si država zagotovila solventnost po letu 2012.

Tri glavne možnosti pomoči Grčiji, o katerih se razpravlja, so: "dunajska pobuda", ki predvideva zamenjavo obveznic, ki jim kmalu poteče ročnost, z novimi z daljšo ročnostjo, podaljšanje ročnosti obstoječih obveznic ter "mehko prestrukturiranje" dolga. "Dunajsko pobudo" podpirajo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Francija, saj ta po njihovem mnenju ne bi pomenila razglasitve nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti Grčije, kar bi sicer pomenilo, da je država v bankrotu. "Dunajska pobuda" je bila zagnana januarja 2009, na vrhuncu finančne krize, s ciljem zagotavljanja likvidnosti Srednji in Vzhodni Evropi, in pomeni okvir za usklajevanje kriznega upravljanja finančnega sektorja ob sodelovanju pomembnih bank.

Sicer pa gre pri tem za scenarij po vzoru Bradyjevega načrta za pomoč južnoameriškim državam konec osemdesetih let minulega stoletja s tako imenovano Bradyjevo obveznico, ki bi ga bilo treba za primer pomoči Grčiji po navedbah virov še pošteno doreči.

Nemčija pa ob podpori nekaterih držav, na primer Finske, zahteva prestrukturiranje dolga, in sicer da bi zasebni upniki podaljšali ročnost obstoječih obveznic, kar bi po mnenju ECB pomenilo razglasitev nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti Grčije, torej bankrot.

Tudi tretja možnost, "mehko prestrukturiranje", na primer znižanje obrestnih mer na posojila Grčiji, bi po mnenju bonitetnih agencij pomenila, da je država nezmožna izpolnjevati svoje obveznosti.

V EU in IMF so že opozorili, da je lahko naslednji obrok 12 milijard evrov posojil za Grčijo realistično izplačan le, če bo dogovor o novi finančni pomoči zapečaten do konca meseca. Cilj je, da ga potrdijo voditelji članic Unije na zasedanju 23. in 24. junija.

Evroskupina se bo po načrtih ponovno sestala v ponedeljek v Luksemburgu na rednem zasedanju, a po nekaterih navedbah naj bi se ministri zbrali že v nedeljo. S tem naj bi bilo zagotovljenega resnično dovolj časa za sprejetje odločitev.

Po današnjem zasedanju evroskupine so se sicer na neformalni večerji sestali še vsi finančni ministri EU, da opredelijo nov mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom o svežnju zakonodajnih predlogov za krepitev gospodarskega upravljanja.

Ta sveženj med drugim predvideva zaostritev javnofinančne discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji, na primer izgubljanjem konkurenčnosti, ter v skrajnem primeru za vztrajne kršiteljice tudi finančne kazni.

Cilj je, da je dogovor o tem svežnju, ki velja za steber celostnega odziva na krizo v območju evra, dosežen do konca meseca. Pogajanja med državami članicami in parlamentom, na katerih se pričakuje napredek, sicer potekajo danes in v sredo.