Pravosodno ministrstvo zahteva, da Arthur Andersen prizna krivdo za oviranje pravice in uničevanje dokumentov, podjetje pa trdi, da bi to pomenilo njegovo dokončno uničenje. Pravosodno ministrstvo je zaradi prekinitve pogajanj sporočilo, da se bo še naprej pripravljalo na sojenje, ki naj bi se začelo 6. maja, razen če bodo dogovor dosegli prej. Obe strani namreč nista popolnoma zavrnili te možnosti.
Pogajanja so bila sicer tajna, vendar je v javnost pricurljalo dovolj podatkov o domnevnem približevanju stališč, zaradi česar se je pričakovala skorajšnja najava dogovora. Do spora naj bi prišlo pri podrobnostih, in sicer, kako bi bilo oblikovano besedilo priznanja krivde za uničevanje dokumentov. Pravosodno ministrstvo se je z odvetniki Arthur Andersena pogajalo do 14. marca, ko je bila objavljena obtožnica, ker podjetje ni sprejelo pogojev tožilcev. Vodilni revizor Enrona David Duncan je 9. aprila priznal krivdo za uničevanje dokumentov v zvezi z revizijo Enrona in se odločil za sodelovanje s preiskovalci. Nato so se pogajanja med odvetniki podjetja in pravosodnega ministrstva obnovila.
Pravosodno ministrstvo naj bi Andersenu ponudilo triletni odlog kazenskega pregona, če bi podjetje v tem času sodelovalo s preiskavo in ne bi prekršilo nobenega zakona. Andersen pa bi moral javno priznati krivdo, da je bilo vodstvo podjetja seznanjeno z uničevanjem dokumentov. Na ta način mu sicer ne bi bilo treba jasno priznati krivde za kršenje zakona. Odvetniki Arthur Andersena pa tega niso hoteli sprejeti, ker hočejo tudi za posredno priznanje krivde dobiti zagotovila, da kazenskega pregona ne bo. Posamezne zvezne države bi se lahko namreč prav tako odločile za kazenski pregon. Od izbruha afere Enron naprej revizorja vsak dan zapuščajo stranke in lahko se zgodi, da ministrstvo čez nekaj časa ne bo imelo več obtoženca, ker bo podjetje propadlo.
