Razhajanja so kljub temu, da sta obe strani bili pripravljeni malce omiliti svoje zahteve, bila še vedno prevelika. Zaradi razhajanj se pogajalci pridelovalcev in mlinarjev ne bodo več sestali. Mlevska industrija bo tako v začetku prihodnjega tedna pridelovalcem uradno sporočila danes ponujene odkupne cene.
Za kilogram pšenice kakovostnega razreda B so ponudili 27 tolarjev, za pšenico kakovostnega razreda A pa 31 tolarjev.
Pridelovalci se s ponujenim niso strinjali. Za kilogram pšenice kakovostnega razreda A so zahtevali 35 tolarjev, za pšenico razreda B pa 30 tolarjev. Pri razredu B so bili pripravljeni popustiti na 28,8 tolarja, na kar pa žitna industrija ni pristala. Takšna cena je po mnenju žitne industrije absolutno nad tržno ceno. Mlevska panoga mora obdržati tržno ceno, če želi zdržati konkurenco. Končna odločitev bo tako v rokah vsakega posameznega kmeta.
Na pogajanjih pa so se dogovorili, da se v primeru, ko eden od zahtevanih kakovostnih parametrov malenkostno odstopa iz enega razreda v drugi, pšenico vseeno lahko uvrsti v višji razred.
Letošnja žetev pšenice bo sicer zelo pozna. Tako naj bi se prvi večji odkupi pšenice začeli šele konec prihodnjega tedna. Pri tem mlinarji pričakujejo, da bo letošnja letina po količini dobra, po kakovosti pa povprečna.
Slovenski pridelovalci v povprečju pridelajo od 100.000 do 110.000 ton pšenice, medtem ko slovenska poraba pšenice znaša od 160.000 do 170.000 ton pšenice letno. Mlevska industrija primanjkljaj uvozi predvsem z Madžarske, ki je eden največjih ponudnikov pšenice, pa tudi po kakovosti je madžarska pšenica najbližja slovenski.
"Do skupnega dogovora ni prišlo, čeprav smo pokazali dobro voljo in dvignili ceno pšenice za en tolar," je po koncu zaključnih pogajanj pojasnil vodja pogajalske skupine žitne industrije Janez Železnikar.
