Privatizacija se prekinja: 'Gre za nabiranje političnih točk. Žalostno'

V času do nove vlade se ne sme zaključiti noben postopek, ki jih vodi Slovenski državni holding (SDH). Prav tako se ne sme začeti noben nov postopek prodaje, je po seji vlade obelodanila premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek. Torej, prodaja državne srebrnine se za nekaj časa prekinja.

Je pa Bratuškova poudarila, da to ne pomeni, da se privatizacija ustavlja, ampak gre le za začasno prekinitev v predvolilnem obdobju. ''Postopki privatizacije se ne ustavljajo, gredo naprej. Morajo pa biti transparentni in moramo najti strateške partnerje,'' je večkrat poudarila.

Pojasnila je, da s tem novi vladi daje možnost spremembe odločitve, ali se gre v prodajo 15 za to predvidenih podjetij. Bo pa morala nova vlada prevzeti odgovornost za to odločitev. Dejala je, da se ji ta odločitev vlade zdi odgovorna, saj ''smo res v pregretem času''.

Bratuškova je pojasnila, da mnogi v tem predvolilnem času poudarjajo, da kako se ne bi smelo prodajati. ''Če bodo ljudje na volitvah tem politikom dali pravico vodenja države, potem je prav, da jim damo možnost odločitve,'' je povedala in nadaljevala, da ne dela kampanjo, ampak odgovorno ravna do državnega premoženja.

Zdi se ji, da, glede na to, da so nekateri postopki že v sklepnih fazah, ta odločitev vseeno ne odganja morebitnih tujih vlagateljev.

Pri izvajanju seznama 15 državnih naložb za prodajo pa sta najbližje koncu postopka za Aerodrom Ljubljana in Telekom Slovenije, ki sta v zaključni fazi.

V SDH so se na to novico odzvali z besedami, do bodo sklepe vlade proučili in ravnali v skladu s svojimi pristojnostmi ter veljavno zakonodajo.

Čufer razočaran

Minister za finance Uroš Čufer je nad zgoraj opisano odločitvijo razočaran. "To vidim kot čisto navadno predvolilno histerijo, v katero je zapadla vlada in za katero ne vidim nobenega pametnega razloga, še manj pa opravičila," je dejal z opazno tresočim glasom.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja je po seji vlade ponovil, da vlada ni ustavila procesa privatizacije. Ocenila pa je, da so gospodarsko-finančna vprašanja preveč spolitizirana v predvolilnem času in da bo zato pri tej temi vzela odmor pri sprejemanju odločitev, je pojasnil. Po njegovem mnenju predvolilni čas ustvarja velike pritiske na vse, ki so v procesih privatizacije udeleženi, vključno s člani vlade.

Odzval se je tudi notranji minister v odhodu Gregor Virant, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal: "Blokiranje začetih postopkov privatizacije je napaka, zato sem na seji vlade glasoval proti. Tudi pred volitvami je treba ravnati odgovorno".

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan pa ocenjuje, da je bila odločitev vlade pravilna. "Kar je vlada sprejela, je sprejela zato, ker obstajajo sumi, da se privatizacija v tem trenutku dogaja netransparentno. Kar več indicev gre v to smer, tako da je današnji sklep vlade v smeri zahteve po večji transparentnosti postopkov, ki se izvajajo," je pojasnil novinarjem po seji vlade.

Hribar Milič:  Kdo bo sprejel odgovornost?

V gospodarski zbornii Slovenije menijo, da je vnovično spreminjanje odločitev čez noč o prodaji državnega premženja slabo znamenje za tuje investitorje, hkrati pa tudi za konsolidacijo javnih financ, nova delovna mesta in prestrukturiranje slovenskega gospodrastva, ki potrebuje svež kapital.

Menijo, da je odločitev Bratuškove o zamrznitvi privatizacije do volitev slaba, saj to v mednarodnem okolju Slovenijo postavlja v "izrazito negativno luč, ko gre za verodostojnost".

Opozarjajo še, da je že lani upadel obseg tujih naložb. v GZS menijo, da je to zaradi neprvlačnega in neprijaznega polosvnega okolja v Sloveniji, predvsem pa zaradi političnih odločitev, ki so se že v preteklosti spreminjale čez noč ali pa so bile izjemno nepregledne.

Zbornica še dodaja, da je v Sloveniji izrazito več državnega premoženja v podjetjih, kot v ostalih članicah EU, hkrati pa poudarjajo, da država že sama po sebi ni dober strateški lastnik v tako številnih družbah, kot je to pri nas.

Zato se direktor GZS Samo Hribar Milič sprašuje, "kdo bo v Sloveniji sprejel odgovornost za blokado odločanja v fazi privatizacije, ki znižujejo kupnine, s katerimi krpamo javne finance, in zmanjšujejo potencial novih delovnih mest, ker se nas tuji in domači zasebni investitorji čedalje bolj izogibajo".

Pirnat: Odločitev v nasprotju z zakonom o SDH

Pravnik Rajko Pirnat pravi, da odločitev ni dobra, zanjo pa tudi ni pravne podlage. Pojasnjuje, da je odločtev v nasprotju z zakonom o SDH, katerega namen je, da "se politika ne vmešava v postopke, optem ko je bilo o njih enkrat že odločeno". Pirnat pravi tudi, da se mu zdi to dejanje vlade nekoliko neresno. "Po eni strani je vlada sama predlagala izdajo soglasja DZ, nekaj mesecev kasneje, ko so nekateri postopki privatizacije v teku, pa si premisli," poudarja.

V državnem zboru pa so pojasnili, da je bil v času, ko je parlament dal soglasje k prodaji 15 podjetij, v veljavi še stari zakon o SDH, v katerem je bilo za upravljanje z naložbami, ki presegajo vrednost 20 milijonov evrov ali predstavljajo več kot 25-odstotni lastniški delež v podjetjih, potrebno soglasje parlamenta. V novem zakonu o SDH pa po navedbah služb v DZ to soglasje ni predvideno in te vloge parlament nima.

Analitiki enotni, da gre za slabo potezo

Odločitev Bratuškove so komentirali tudi raztližni analitiki. "Gre za nabiranje političnih točk. Žalostno," je prepričan predsednik uprave družbe Numerica Partners Igor Erker. Sam sicer ne verjame, da se bodo zaradi tega vlagatelji iz postopkov umaknili, meni pa, da niso dobili pozitivnega sporočila.

Analitk pri druižbi Alta Invest Matej Šimnic je prav tako ocenil, da gre za slab signal in vmešavanje politike. Dodaja, da bi moral SDH postopke voditi samostojno kot neodvisna ustanova. Tudi on meni, da gre za politično potezo za pridobivanje poceni glasov, ki lahko državo veliko stane.

Direktor naložbenega sklada pri družbi KD Skladi Luka Flere je ocenil, da gre za nabiranje političnih točk. "Žal izgleda, da je predvolilni populizem naših politikov znova na pohodu," je dejal Flere. Tudi on pravi, da je to slab signal za investiorje, saj jih opominja na politično neogotovost Slovenije. "S tem se dela medvedja usluga državi in škoda vsem davkoplačevalcem, saj sem prepričan, da bodo postopki prodaj slej kot prej zaključeni, bo pa lahko, zaradi govoričenja politikov, interes in posledično izkupiček manjši, kot bi lahko bil," je dodal. Poudaril je tudi, da glede že začetih postopkov privatizacij velja soglasje DZ, tako da SDH formalno ne potrebuje nobenega soglasja vlade za zaključek prodaje.

NLB in Mercator

Vlada je sprejela tudi dva sklepa v zvezi z Novo Ljubljansko banko (NLB). Vlada od SDH zahteva, da v predpisanih rokih in v najkrajšem času zahteva sklic skupščine in popolni nadzorni svet. Na torkovi skupščini je namreč holding predlog sklepa o imenovanju novega nadzornika umaknil, saj postopek izbora kandidata še ni zaključen.

Bratuškova je danes zatrdila, da je neodgovorno, da SDH tega v torek ni storil. NLB je namreč velika sistemska banka in zato čim prej potrebuje nadzornika. SDH naj po sklepu vlade ugotovi tudi morebitno odgovornost člana uprave SDH (Mateja Runjaka) v zvezi z delovanjem na torkovi skupščini NLB.

Vlada se je seznanila tudi s postopkom prodaje Mercatorja. SDH je umaknil stopnjo zaupnosti in tako si lahko javnost ''črno na belem'' prebere zaveze, ki so nastale ob prodaji hrvaškemu Agrokorju. Predvsem so veliko prahu dvignile zaveze o zaščiti zaposlenih pred odpuščanjem.