Bratuškova bi dvignila DDV: neoliberalni ukrep, ki ga od leve vlade ne bi pričakovali

Mandatarka Alenka Bratušek bi tako, kot je že pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami napovedoval Zoran Janković, dvignila DDV.

Ukrep, ki pri drugih partnericah bodoče koalicije ne žanje pretiranega odobravanja, a tudi velikega nasprotovanja ne. V Državljanski listi bi tako dvig DDV pogojevali. Ker bi obremenil najšibkejše, se z njim strinjajo le, če bi šel denar, zbran na ta način, za zagon gospodarstva, ne pa na primer za dokapitalizacijo bank ali višje plače v javnem sektorju.
DeSUS za zdaj ne protestira, v SD pa menijo, da je treba nekaj narediti tudi na prihodkovni strani proračuna in da je dvig DDV samo ena od možnosti.

Dvig DDV je neoliberalni ukrep, ki bo po žepih udaril najšibkejše, kar od leve vlade, ki naj bi zagovarjala socialo, ni bilo pričakovati, je prepričan ekonomist Igor Masten.

Na splošno ekonomisti načrtovani dvig DDV ocenjujejo kot izjemno slab ukrep, ki bi prizadel predvsem trgovinsko dejavnost, ki daje kruh skoraj petini vseh zaposlenih v Sloveniji.

Politika za zdaj ne bi udarila z višjim davkom pri hrani in drugih nujnih življenjskih potrebščinah, ki so zdaj obdavčene z oseminpolodstotnim DDV, bi pa dvignila 20-odstotni DDV, kar bi imelo po Mastenovih besedah precejšnje negativne posledice: "Kot vsak davek bi znižal gospodarsko rast, zaradi tega pa bi imel nižji učinek na proračun, kot se pričakuje."

In če naj bi bila maksima leve vlade zaščita socialno šibkih, je prav višanje davka na dodano vrednost pravo nasprotje lastnih načel, dodaja: "Plačajo ga nadproporcionalno tisti, ki imajo nižje dohodke."

Ko bi se krog zavrtel, bi zaradi višjih cen padla potrošnja, posledično uvoz in izvoz, sledil bi padec gospodarstva, imeli bomo še več brezposelnih, vse skupaj pa bo negativno vplivalo na rast BDP.

To zdaj ugotavljajo Hrvati, ki so pred natanko enim letom dvignili DDV na 25 odstotkov, kar je ena izmed najvišjih davčnih stopenj v Evropi.

Potrošniki so zelo hitro negativno reagirali, zmanjšali so porabo, povečali so varčevanje na bankah, na ta način pa je vlada že po nekaj mesecih občutila negativni trend upadanja proračuna.

"DDV je glavni vir prihodka hrvaškega proračuna, letos opažamo, da bo upad potrošnje posledično pomenil tudi nižanje proračuna. Potreben bo rebalans," pravi ekonomski analitik Damir Novotny.

To pomeni, da dvig DDV ne koristi niti kot kratkoročen ukrep, čeprav ga gospodarstveniki podpirajo. "To je najlažji ukrep, ki učinkuje zelo hitro," pravi Alenka Avberšek iz GZS. Žal pa učinki tega ukrepa hitro zbledijo.