Božič zavrnil očitke

Prometni minister Janez Božič je danes v Bruslju evropskega komisarja za promet Jacquesa Barrota "celovito obvestil" o dejavnostih Slovenije pri uresničevanju prednostnega projekta številka 6 v okviru petega čezevropskega železniškega koridorja. "Slovenija želi, da prednostni projekt številka 6 ostane takšen, kot je. Temu cilju bomo sledili," je poudaril Božič in tako zavrnil predlog koordinatorice za peti koridor Loyole de Palacio, da bi Trst in Budimpešto povezali z novo progo čez Avstrijo.

"Razgovor je bil potreben, da se je komisar iz prve roke informiral in da se je na lastne oči prepričal, da Slovenija resno dela na tem projektu," je dejal Božič in dodal, da je komisar Slovenijo "pohvalil, da se je resno lotila projekta".

Božič je sicer vnovič zavrnil opozorila evropske koordinatorice za peti prometni koridor, natančneje za prednostni projekt št. 6 - železniško povezavo  Lyon-Torino-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta, ki je septembra v poročilu, objavljenem na Evropski komisiji v Bruslju, izrazila zaskrbljenost zaradi časovnega načrta gradnje slovenskega dela petega čezevropskega železniškega koridorja, zaradi vrste načrtovane infrastrukture in zaradi stroškov, ki naj bi bili po njeni oceni za Slovenijo precejšnji.

Koordinatorica je izrazila bojazen, da bi te težave lahko imele "posledice za zmogljivost celotne prednostne osi", zato je med drugim predlagala možnost, da bi se k petemu koridorju dodala nova veja, ki bi omogočala povezave med Trstom in Budimpešto, in bi potekala čez Trbiž, Beljak in Gradec, torej čez Avstrijo.

"Slovenija je evropska država. Najkrajša pot v okviru petega koridorja je skozi Slovenijo in Slovenija ne more pristati na drugačne rešitve," je Božič danes komentiral predlog Loyole de Palacio, njeno zaskrbljenost v poročilu pa vnovič označil za "osebno mnenje". "Loyola de Palacio je pot petega koridorja opravila po zraku," je ponazoril minister.

"Potrebnih bo še veliko prizadevanj, a prvi korak je z zakonom o državnem poroštvu" za financiranje železniških projektov v obdobju 2006-2009, ki je bil v parlamentarno proceduro vložen po nujnem postopku in nedavno sprejet, "že zagotovljen", je poudaril Božič.

Pomisleke glede pomanjkljive infrastrukture - značilnosti gradnje za odsek, ki bo slovensko omrežje povezoval z madžarskim, so po oceni koordinatorice "zelo neskladne v primerjavi s preostalim delom osi", saj "edini predvideni posegi zajemajo elektrifikacijo in ukinitev več nivojskih prehodov, medtem ko enotirni prehodi ostajajo, kar pomeni, da trasa ne bo dopuščala komercialne hitrosti potovanja" - pa je Božič zavrnil z utemeljitvijo, da se "projektira na enakih tehničnih vsebinah" in da "tehnika mora biti interoperabilna".

Božič je sicer poudaril, da je na srečanju z Barrotom izpostavil "potrebo po intenzifikaciji procesov naprej proti Madžarski". Božič je po srečanju še poudaril, da je vesel, ker "imata s komisarjem zelo odprt dialog brez odvečnega besedičenja". Barrot naj bi "pisno gradivo z jasno opredeljenimi cilji" sedaj temeljito preučil.