Trumpova igra z ognjem: do kam bodo potonile borze, kaj čaka potrošnike?

Da prihaja popravek, je bilo jasno. A kakšen? Četrtkov premik je bil največji dnevni padec delniškega indeksa S&P500, ki je dobro merilo uspešnosti borz od covidnega marca 2020. V evrih je ta padel za kar 5,5 odstotka, kar je hud premik, ocenjuje finančni analitik Nikola Maljković. Poleg tega je dolar izgubljal, kar je za evropske vlagatelje še dodaten udarec, saj so poleg samega premika indeksi v evrih še dodatno padli zaradi šibkejšega dolarja. Trenutno smo tako približno 17 odstotkov od vrha, kar ni več zanemarljivo, ocenjuje. Izgubili smo za približno deset mesecev rasti donosov.  

Trumpove carine: kaj se bo zgodilo zdaj?

Krivec so seveda napovedane Trumpove carine. Z njimi se je svet soočal že v času prvega Trumpovega mandata, a tokrat bi lahko bilo drugače. Možnih je več scenarijev, pravi Maljković. "Najslabši scenarij bi bil, da carine ostanejo takšne, kot so zdaj, in da bi potencialno ostale države, EU ali Kitajska, šle v protiukrepe. To je najslabši scenarij. Tu imamo potem tveganje globalne recesije, potencialno tudi višje inflacije, kar pomeni obdobje inflacije, česar pa si ne želi nihče. V tem primeru bi potencialno lahko videli še dodatne korekcije na delniških trgih, po mojem potencialno še dodatnih 10 do 15 odstotkov od tu, kjer smo zdaj." 

Zato bi bili precej na slabšem potrošniki, saj bi se zvišale cene: "Zato mislim, da je ta scenarij manj verjeten, čeprav trgi trenutno dajejo neko verjetnost, da se lahko to zgodi. A lahko da gre bolj kot ne za neko pogajalsko izhodišče, čeprav so mnogi skeptični in menijo, da je v tem primeru malo drugače, kot je bilo v času Trumpovega prvega mandata. Ampak kolikor poznamo Trumpa, bi prej rekel, da je to del nekega širšega načrta Trumpa, da tudi ostale države nekako prisili v to, da pristanejo na boljše trgovinske pogoje. In to, da popustijo na drugih področjih."  Macron se je sicer odzval čustveno, če pa pogledamo izjave ostalih predstavnikov EU, so bolj politični in so dopuščali možnost dogovora: "Menim, da je ta scenarij bolj verjeten, da bi se vseeno lahko dogovorili, da bi se večje države začele pogajati. Seveda bodo ZDA nekoliko na boljšem, ker imajo boljše pogajalsko izhodišče." Se pa boji, da mogoče vseeno ni takšna verjetnost dogovora, kot je bila recimo 2018, ko je Trump začel s carinami, pa so se potem hitro dogovorili in potem ni prišlo do zvišanja. "Bojim se, da bi to lahko dolgo časa trajalo, ker pa je nekakšen srednji scenarij, ki pa je slabši. Torej, da ne bo prišlo do dogovora, da bo prišlo do protiukrepov, da se bodo ta pogajanja zavlekla za več mesecev, leto dni. To bo prineslo precej negotovosti, kar je trenutno največji problem: "Ker ljudje ne vedo, ali bo trajalo nekaj let ali le tri mesece, da se bodo dogovorili. Finančni trgi pa delujejo tako, da odreagirajo, potem pa postavljajo vprašanja. In če bodo sprva negativno odreagirali, pa bodo, kot so sedaj, ko se bodo zadeve umirile, delnice šle nazaj gor, bo super. A če se ne dogovorijo, bi pa to lahko učinkovalo zelo slabo."  

Se Trump igra z ognjem?

Nekateri špekulirajo tudi,  da Trump potencialno to dela zato, da zniža donosnost obveznic, ker se mora ZDA v naslednjih letih na novo zadolžiti, ker zapade dolg in bodo to morali storiti po višjih obrestnih merah: "Nekateri menijo, da želi ustvariti neko recesijo, da bi se znižale obresti, da bi se lahko ceneje zadolževal. Ampak to je zelo, zelo tvegana igra, ker carine dejansko ekonomsko gledano zvišujejo cene in ustvarjajo inflacijo. In če ti že imaš recesijo in inflacijo, imaš pa zelo, zelo negativno okolje, se igraš z ognjem. Torej, če  boš s carinami poskušal znižati obrestne mere, obstaja tveganje, da bo takšna inflacija, da centralne banke, tudi ameriške, ne bodo mogle zniževati obrestnih mer, ker bodo imele višjo inflacijo. In to je tudi ena izmed bojazni. Precej negativnosti torej, zato je tudi takšna reakcija na trgu."  

A kot izpostavlja, seveda ne smemo pozabiti, da Trump še vedno sporoča, da so pripravljeni na pogajanja: "Če bi dali kaj v zameno, nam bodo tudi popustili, problem pa bi bili protiukrepi. Evropska unija naj bi razmišljala o davku na digitalne storitve, ki bi prizadel  močna tehnološka podjetja ZDA, kot so Microsoft, Apple. Mogoče je tudi to mišljeno samo kot pogajalsko izhodišče, ampak se mogoče razmišlja tudi o tem. Kitajska pa bi lahko igrala na karto naredimo svetovni odpor do ameriških proizvodov."  Takšni protiukrepi bi lahko naredili precej težav, saj je najbolj zaskrbljujoča prav ta negotovost, ker nihče ne ve, kaj bo, saj je toliko možnih scenarijev. In ravno zaradi te negotovosti ljudje najprej prodajajo, potem pa sprašujejo: "To je trenutno največji problem, ker Trump nima neke konsistence in nihče ne ve, kaj se bo zgodilo."

Kaj pa obrestne mere v Evropi?

Podobno kot v ZDA bi lahko obrestne mere padale tudi v Evropi, pričakuje se, da bi se lahko te letos še trikrat znižale, a pri tem opozarja, da bo to težje, če bo velik pritisk na inflacijo: "Če bodo carine res ostale, se bodo zvišale cene, in če se bo to prevalilo na potrošnika, bo to šlo v končne proizvode. Potem bo težje zniževati. A po drugi strani imamo tudi ceno nafte, ki je zelo padla in to že malce zmanjšuje ta pritisk na cene. Torej, eden izmed scenarijev je, da bi obrestne mere najprej padale, ampak bomo imeli inflacijo in zato svetovne banke ne bodo mogle zniževati obrestnih mer. Ker če imaš visoko inflacijo, pač ne moreš dodatno zniževati obrestnih mer. Razen če pričakuješ recesijo, ki bi zbila cene. Ampak to, da pa imaš višje cene in nižjo gospodarsko rast, je najslabši scenarij za potrošnika, zato pa se dogajajo premiki." 

Zdaj je vse odvisno od odgovora Evropske unije in Kitajske, poudarja: "Trgi vedno gledajo naprej, in če ne bo nekih pozitivnih dogovorov, potem bodo odreagirali negativno, kar pomeni, da bodo te carine ostale takšne, kakršne so, to bo res negativno. Če bomo videli neke odzive v relativno kratkem času, recimo v naslednjih nekaj mesecih, pa bomo videli, da se zadeve premikajo v to smer, da se predvsem EU in Kitajska nekako uspevajo dogovarjati za neke boljše pogoje, potem se bo trg stabiliziral. Če tega ne bo, bo negotovost velika in bo potem trg še naprej negativno reagiral, kar pa ne bo dobro za nikogar. "

Kaj svetuje vlagateljem?

Dolgoročnim vlagateljem, ki imajo daljši časovni horizont in mesečno vplačujejo, svetuje, da nadaljujejo in mogoče še dodatno izkoristijo padce. Če imajo različne naložbene razrede, nekaj delnic, obveznic, surovin in tako naprej, bodo morali rebalansirati portfelj. Aktivni investitorji pa najverjetneje trenutno čakajo. Iz tega se lahko naučimo, da če vlagatelje trenutna korekcija muči, to pomeni, da verjetno niso bili pripravljeni na nihajnost delniških trgov. 

Če gledamo zgodovinsko, je to, da delnice zanihajo nekje do 15 odstotkov, del igre: "Da dolgoročno dobiš približno desetodstotne povprečne letne donose, je del tega tudi tveganje, da sprejmeš to nihajnost. In če se zaradi nje ne počutiš dobro, to najverjetneje pomeni, da tvoj odnos do tveganja ni bil takšen, kakršen si mislil. In potem se moraš vprašati, ali je smiselno dodati neke varnejše naložbe, kot so obveznice ali pa denarni trg in tako naprej. Vprašati se je treba, ali dejansko imaš želodec za to, da greš čez vse te korekcije, ki se dogajajo v svetu negotovosti.  Seveda je zdaj to mogoče priložnost za nekoga, ki akumulira, ki investira na dolgi rok. A hkrati je možnost, da če pride do zaostritve gospodarstva, izgub služb itd. Tako da te situacije niso tako preproste kot v teoriji," poudarja in sklene, da moramo zdaj najprej počakati na odziv držav, potem pa, ko bomo vedeli več, bo tudi lažje reagirati.