Po napovedi referenduma zavladala panika

Vrste grških socialistov (stranke PASOK) je danes zapustila poslanka Milena Apostolaki. Sama razloga za izstop iz stranke ni želela navesti, neki parlamentarni uslužbenec pa je povedal, da zato, ker je premier in predsednik stranke George Papandreu napovedal referendum o novem paketu varčevalnih ukrepov. Apostolakijeva bo zdaj postala neodvisna poslanka.

Kot kaže, pa ni nezadovoljna le omenjena poslanka vladajočih socialistov. Iz te stranke je danes šest poslancev Papandreuja pozvalo, naj nemudoma ponudi svoj odstop. Gre za člane sveta stranke PASOK, vsi pa so bili tesni sodelavci nekdanjega premierja Costasa Simitisa, ko je bil ta predsednik vlade. "Država nujno potrebuje legitimno vlado in načrt za obuditev naroda," so zapisali v skupni izjavi.

Poslanka iz vrst socialistov Vasiliki Vaso Papandreu, ki pa ni v sorodu s premierjem, pa je pozvala k oblikovanju vlade narodne enotnosti. S tem bi po njenem mnenju lahko zavarovali sprejetje potrebnih varčevalnih ukrepov. Takoj za tem pa bi razpisali nove volitve.

Opozicija želi predčasne volitve

George Papandreu ima tako v 300-članskem parlamentu še vedno večino, vendar pa zelo majhno. Vlada ima namreč le še 152 poslanskih glasov. Oglasila pa se je tudi opozicija. Ta si želi čimprejšnjih predčasnih volitev. Vodja konservativcev Antonis Samaras je prepričan, da so volitve nujne. Svoje mnenje je povedal po srečanju s predsednikom države Karolosom Papouliasom. Samaras pravi, da Papandreu z napovedjo referenduma na kocko postavlja evropsko članstvo v Evropski uniji. "Nova demokratska stranka je odločna, da zatre vsak tak oportunistični eksperiment," je še dodal.

Na napoved referenduma se je odzval tudi grški finančni minister Evangelos Venizelos. Povedal je, da o izvedbi referenduma ni bil seznanjen. Seznanjen je bil le z napovedjo o glasovanju o zaupnici vladi. Zato je Venizelos predsedniku vlade svetoval, naj o tej nameri pisno obvesti tudi tuje partnerje, pismo pa naj bi že pripravljali danes zjutraj. Venizelos je sicer danes že govoril po telefonu z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom, vodjo IIF Josefom Ackermannom, evropskim komisarjem za finance Ollijem Rehnom, vodjo misije za Grčijo pri Mednarodnem denarnem skladu Poulom Thomsenom. Govorili so o tem, kako zagotoviti šesti paket pomoči, so sporočili z grškega finančnega ministrstva. Več podrobnosti pa za zdaj ni znanih.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy sta prepričana, da so rešitve v okviru prejšnji teden sprejetega načrta za rešitev evra najboljše za Grčijo. Danes sta se tudi pogovarjala z grškim premierjem, so danes sporočili iz Evropske komisije. Barroso in van Rompuy jemljeta na znanje namero grških oblasti, da skličejo referendum o doseženem dogovoru, so zapisali v sporočilu in dodali, da sta prepričana, da bo Grčija izpolnila zaveze, ki jih je dala območju evra in mednarodni skupnosti. Barroso in van Rompuy sta poudarila, da si prizadevajo uveljaviti odločitve, ki so jih sprejeli minuli teden. Voditelji držav z evrom so se na vrhu minuli teden med drugim dogovorili o oblikovanju novega programa za Grčijo v vrednosti 100 milijard evrov, ki bi jih zagotovila EU in Mednarodni denarni sklad (IMF).

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy se bosta v sredo sestala z vodji evropskih institucij in IMF ter s predstavniki Grčije. Zagotoviti želita čim prejšnjo izvedbo minuli teden dogovorjenih ukrepov za rešitev evra, so sporočili po njunem današnjem telefonskem pogovoru.

Grška napoved pretresla borze 

Ponedeljkova napoved grškega premierja Georgea Papandreuja, da bodo v Grčiji razpisali referendum o novem načrtu za celovito rešitev evra, je danes povzročila nemir tako na političnem kot borznem parketu.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je sklenil pri 2259,73 točke, kar je 5,26 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek.

Pariški indeks CAC 40 je izgubil 5,38 odstotka in končal pri 3068,33 točke, frankfurtski indeks DAX je po petodstotnem padcu pristal pri 5834,51 točke, londonski indeks FTSE 100 pa se je znižal za 2,21 odstotka na 5421,57 točke.

Milanski indeks FTSE Italia All-Share je izgubil 6,13 odstotka in končal pri 15.798,69 točke, zuriški SMI pa se je znižal za 2,49 odstotka na 5588,57 točke. Beograjski indeks Belex 15 je sklenil pri 540,75 točke oz. 0,97 odstotka nižje kot v ponedeljek. Zaradi praznika so bile danes zaprte borze na Dunaju, v Zagrebu in Budimpešti.

Evro je glede na dolar danes precej izgubil. V popoldanskem trgovanju je sicer nekoliko pridobil, a je še pod mejo 1,37 dolarja. S skupno evropsko valuto so popoldne v Frankfurtu trgovali po 1,3681 dolarja, kar je 1,17 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek. Evropska centralna banka je referenčni tečaj za en evro opoldne postavila pri 1,3627 dolarja, medtem ko je bil v ponedeljek pri 1,4001 dolarja.

Pocenila se je tudi nafta. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v decembru je popoldne na newyorški borzi stala 90,52 dolarja, kar je 2,67 dolarja manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek. Cena severnomorske nafte brent, ki bo dobavljena v decembru, se je na borzi v Londonu znižala za 2,45 dolarja na 107,11 dolarja.