Borze ob zaključku četrtletja v rdečem

Osrednje evropske borze so teden sklenile globoko v rdečih številkah. Optimizem, ki je kapitalske trge preplavil po četrtkovi nemški potrditvi krepitve začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), se je namreč razblinil, trgovanje pa so zaznamovali zlasti posli menedžerjev, povezani z "olepšavami" portfeljev ob zaključku četrtletja oziroma meseca.

Vlagatelji so danes malodušno sprejeli podatke, ki kažejo na naraščajočo inflacijo in stagniranje stopnje brezposelnosti v Evropi ter na upad prihodkov Američanov.

Območje evra je septembra zabeležilo triodstotno inflacijo, kar je 0,5 odstotne točke več kot avgusta, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Objavil je še, da se stopnja brezposelnosti v območju evra tudi avgusta v primerjavi z mesecem prej ni spremenila in je ostala pri 10 odstotkih.
Slednje je znova okrepilo zaskrbljenost borznikov, ki jih sicer že dlje časa vznemirja dolžniška kriza območja evra, bojijo pa se tudi, da bo Grčija bankrotirala, kar bi močno prizadelo banke, ki imajo v rokah njene dolgove.

Današnje trgovanje pa so še bolj kot vse omenjeno zaznamovali posli, s katerimi so želeli menedžerji na zadnji dan četrtletja oz. meseca "polepšati" portfelje.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je danes znižal. Izgubil je 1,48 odstotka in sklenil pri 2179,66 točke.

Frankfurtski indeks DAX je v primerjavi s četrtkom izgubil 2,44 odstotka in končal pri 5502,02 točke, pariški indeks CAC 40 se je znižal za 1,51 odstotka na 2981,96 točke, londonski indeks FTSE 100 pa za 1,32 odstotka na 5128,48 točke.

Indeks ATX na borzi na Dunaju je trgovanje sklenil s 3,35-odstotnim padcem oz. pri 1932 točkah, indeks SMI je šel na borzi v Zürichu navzdol za 1,37 odstotka na 5531,74 točke, v rdečem pa sta končala še indeks FTSE Italia-All-Share na borzi v Milanu in indeks BUX na borzi v Budimpešti. Prvi je izgubil 1,37 odstotka in se oblikoval pri 15.569,89 točke, drugi pa je zdrsnil za 0,20 odstotka na 15.775,10 točke.

Trendu negativnih številk je sledila tudi borza v Beogradu, kjer je indeks Belex upadel za 1,13 odstotka na 552,70 točke. Zagrebški indeks Crobex se je medtem okrepil za 0,02 odstotka na 1854,41 točke.

Pesimistično je tudi razpoloženje na ameriškem Wall Streetu. Ameriška vlada je namreč danes sporočila, da so prihodki Američanov avgusta upadli za 0,1 odstotka, kar je najslabši podatek ZDA po oktobru 2009. Zasebna potrošnja se je medtem isti mesec okrepila, vendar le za 0,2 odstotka.

Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 0,53 odstotka in se giblje pri 11.094 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 0,92-odstotnem padcu trenutno pri okoli 2457 točkah. Na valutnem trgu medtem evro ni reagiral na nepričakovano velik skok inflacije v območju držav s skupno evropsko valuto. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba pozno popoldne za evro odšteti 1,3436 dolarja, kar je 1,08 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja.

Evropska centralna banka pa je referenčni tečaj skupne evropske valute opoldne po srednjeevropskem času postavila pri 1,3503 dolarja (v četrtek pri 1,3615 dolarja). Zaradi krepitve dolarja in stopnjevanja dvomov, da je območje evra sposobno premagati dolžniško krizo, se je pocenila tudi nafta, piše ameriška tiskovna agencija AP.

159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v novembru je v elektronskem poslovanju na newyorški borzi glede na četrtkovo zaključno raven trenutno cenejši za 1,43 dolarja in je pri 80,71 dolarja, novembrske terminske pogodbe za sod severnomorske nafte vrste brent pa na borzi v Londonu stanejo 103,45 dolarja, kar je 50 centov manj kot v četrtek.