Zgodba z majhnim začetkom skromne šivilje z velikansko trmo iz leta 1925 je bila dolgo ponos dežele in države. Junaka v novih časih, ki so prinesli zlom, pa kljub velikim besedam ni bilo. Borut Meh bi moral priti v Muro že pred tremi leti, a so bili lokalni veljaki proti. Pred dobrim letom so nadzorniki, kljub grožnjam, vztrajali. Čakalo ga je veliko presenečenje, podatki o izgubi, zlasti nemških hčerinskih podjetij, so se višali iz dneva v dan. Lanskoletna izguba je bila skoraj tri milijarde tolarjev. Meh pravi, da se je delalo bolj po domače. "Bolj imam občutek, da je bilo v zadnjih letih v Muri vodenje nespretno, da je preveč temeljilo na prijateljskih vezah, premalo pa na strokovnosti," pravi Meh.
Tudi kraje iz podjetja so del tega, do zdaj je policija ugotovila za šest milijonov tolarjev škode, podala tri ovadbe zoper devet oseb. Podobne primere še preiskuje. Še vedno tudi požig Mehovega avtomobila, kjer maščevanje očitno ni izključeno. "Ne brskam po zgodovini, če ni v tem kaj koristnega, nisem preiskovalec, zanima me prihodnost," na to odgovarja Meh. Tako je prenesel tudi govorice o svojem odhodu in o stečaju, ki so jih širili nekdanji zaposleni.
Za delavce, ki ga cenijo, je zadnje upanje. V Pomurju ga vse bolj sprejemajo, ministrico za gospodarstvo Teo Petrin je prepričal z zagovorom preustroja. "Bila sem zelo zahtevna v razgovorih, človek bi lahko dejal kar malce zoprna, vendar moram povedat, da je na vsa ta vprašanja gospod Meh odgovoril zelo strokovno," je še dodala Petrinova.
10 milijonov evrov mu je prineslo olajšanje, drugi kamen se mu je odvalil zaradi novega lastnika nogometne Mure, saj ga oblačilna ne zmore obleči. Sam ima za šport vse manj časa, konec tedna pa si ga vzame za družino, ki v Velenju živi v bloku. Tako kot on v Murski Soboti. Letošnji dopust bo po delih, ker ga v Muri čaka delo.
Borut Meh je očitno postal dober del zgodbe o skromni šivilji z velikansko trmo.
