Bonitetna hiša znižala kreditno oceno Slovenije

Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's je v torek znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo z A na A-, vendar pa je obet iz negativnega spremenila v stabilen.

Razlog za znižanje ocene je možnost povečanja bremena dolga zaradi podpore državnim bankam in nezanesljivih obetov za gospodarsko rast.

Agencija sporoča, da opaža rastoča tveganja pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in proračunskih pritiskov, kar omejuje sposobnost Slovenije za uresničevanje ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti.

Standard & Poor's še ocenjuje, da bo državna pomoč bankam letos slovenski dolg povečala od tri do štiri milijarde evrov. Javni dolg naj bi do konca leta porasel na 59 odstotkov BDP.

Vendar pa se bo proračunski primanjkljaj zaradi reform, med njimi 5-odstotnega znižanja plač v javnem sektorju, letos znižal na okrog tri odstotke.

Bonitetna agencija pričakuje nadaljnjo fiskalno konsolidacijo, v srednjeročnem obdobju pa so ob že uveljavljeni pokojninski reformi potrebne nove, med drugim reforma trga dela in zdravstvena reforma, ki bodo izboljšale obete za zaposlovanje in znižale pritiske na socialno blagajno. Samo tako bo slovensko gospodarstvo postalo bolj prožno.

V S&P poudarjajo, da bonitetna ocena temelji na predpostavki, da je slovensko gospodarstvo odprto in razmeroma bogato (bonitetna hiša ocenjuje, da je BDP na prebivalca lani znašal 22.700 dolarjev) ter da v tem desetletju ne bo beležilo neuravnoteženega salda s tujino.

Zaupanje bonitetne agencije v kreditno sposobnost Slovenije pa bi v prihodnje lahko omajale šibke gospodarske napovedi (po ocenah S&P naj bi BDP na prebivalca v obdobju 2013–2015 znašal 0,7 odstotka), otežen dostop slovenskih bank do finančnih virov na mednarodnih trgih in rastoči javni dolg.

Ministrstvo izpostavlja začrtane ukrepe

Če bo Sloveniji uspelo znižati dolg pod 60 odstotkov BDP ali znižati primanjkljaj na raven pred začetkom krize, bi to lahko pozitivno vplivalo na naslednjo spremembo ocene, je v odzivu dejalo ministrstvo za finnace. "Ažurna izvedba reform za spodbudo rasti bi morala izboljšati gospodarsko rast, pospešiti upad državnega dolga in znižati tveganje refinanciranja," ocenjuje ministrstvo.

Ministrstvo v odzivu sicer navaja ukrepe, ki jih je izvedla vlada, med njimi restriktivno proračunsko politiko in zniževanje proračunskega primanjkljaja, gospodarske spodbude in več sredstev za investicije.

Izpostavlja tudi ustanovitev slabe banke in posledično sprostitev kreditnega krča, odpravo administrativnih ovir in spremembe pri davkih za večjo konkurenčnost gospodarstva ter sprejem pokojninske reforme in načrtovane druge strukturne reforme, ki vključujejo zdravstvo in trg dela.