Evropska unija ima z odstranjevanjem neprodanega vina visoke stroške, v ta namen letno porabijo približno pol milijarde evrov. Strokovnjaki zato predlagajo, naj unija vzame iz uporabe 400.000 od 3,5 milijona hektarjev vinogradniške zemlje.
EU - vključno z Bolgarijo in Romunijo - je v minulih letih proizvedla približno 180 milijonov hektolitrov vina, s čimer je ustvarila 22 milijonov hektolitrov vina presežka, piše nemški časnik Frankfurt Allgemeine Zeitung. Ta presežek se bo po napovedih še višal, saj povpraševanje po evropskem
vinu zmerno pada, po 0,65 odstotkov na leto, medtem ko se uvoz tujega vina krepi.
Poenostavitev pravil
Komisija bo v svojem poročilu o reformi evropskega vinogradniškega sektorja predlagala tudi, naj se sredstva za subvencije vinarjem razdeli med države članice ter naj unija subvencij ne dodeljuje iz centralne, skupne malhe. Vsoto, ki bi jo dobila posamezna država članica, bi Bruselj določil glede na stopnjo pretekle proizvodnje vina.
Reforma vinogradniškega sektorja vključuje tudi poenostavitev proizvodnje in pravil za zagotavljanje kakovosti, s čimer bi evropski vinogradniki lažje tekmovali z Avstralijo, Južno Afriko in Ameriko. Evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer-Böl je ob tem izpostavila podatek, da se je izvoz vina iz Avstralije in Čila v preteklih desetih letih zvišal za 1900 odstotkov, medtem ko se je izvoz iz EU v tem obdobju povečal za 20 odstotkov.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.