Gospodarstvo

Bomo sodelovali pri gradnji plinovoda?

Ljubljana, 11. 04. 2008 14.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Premier Janša se je srečal s predsednikom uprave ruskega plinskega giganta Gazprom Aleksejem Millerjem.

Miller, ki vodi ruskega plinskega giganta že dobrih sedem let, je bil v Sloveniji večkrat, lani pa se je sestal tudi z vodstvom Petrola, s katerim se je pogovarjal o več projektih.
Miller, ki vodi ruskega plinskega giganta že dobrih sedem let, je bil v Sloveniji večkrat, lani pa se je sestal tudi z vodstvom Petrola, s katerim se je pogovarjal o več projektih. FOTO: POP TV

Premier Janez Janša in direktor največjega ruskega energetskega koncerna Gazprom Aleksij Miller sta izmenjala poglede na zagotavljanje energetske varnosti v Evropi in v globalnem okviru. "Sogovornika sta ocenila tudi možnosti za sodelovanje na področju oskrbe z zemeljskim plinom in pri definiranju novih tranzitnih poti. Ugotovila sta, da pri tem obstajajo dobri temelji za krepitev vezi med slovenskimi in ruskimi podjetji," so sporočili iz kabineta.

Janša naj bi tako znova znova slišal dve leti staro ponudbo, da bodo - če jim dovolijo gradnjo vsaj enega plinovoda, kupili Nafto Lendava in vanjo vložili denar. Premiera pa je na drugi strani zanimala predvsem možnost strateškega povezovanja s Petrolom, sploh zdaj, ko je dokončno propadlo sodelovanje s prav tako ruskim energetskim gigantom Lukoilom.

V interesu ruskega Gazproma je, da bi novi plinovod med Rusijo in Italijo potekal tudi čez slovensko ozemlje.

Do konkretnih odločitev Janša in Miller nista prišla. Vsekakor je bolj verjetno, da bo Slovenija gradila plinovod, medtem ko je vstop Gazproma v Petrol precej manj verjeten. Razlog za to je najverjetneje slabše poslovanje Petrola, saj je njegova delnica v zadnje pol leta padla kar za 42 odstotkov.

Bo t.i. Južna smer šla čez Slovenijo?

Konec junija lani sta italijanska družba ENI in ruski Gazprom podpisala dogovor o gradnji plinovoda. Plinovod, ki se bo imenoval 'Južna smer', bo s plinom oskrboval severno in južno Evropo. To bo prvi plinovod, ki bo vodil preko Črnega morja v Bolgarijo ter se nato razdelil v dva kraka: enega severozahodno do Avstrije in drugega južno do Grčije in nato zahodno do juga Italije. S kapaciteto 30 milijard kubičnih metrov plina letno bo plinovod pomembno okrepil položaj Rusije kot vodilne dobaviteljice plina Evropi. Stroške gradnje ocenjujejo na 10 milijard evrov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

mrhe2003
11. 04. 2008 23.29
Če so mnenja okoljevarstvenikov in ostalih poznavalcev pozitivna, zakaj ne? Če bomo imeli od tega koristi, zakaj ne? Še enkrat pa poudarjam, prav je, da imajo zadnjo besedo strokovnjaki. Mislim, da se bodo skupaj z vlado in parlamentom odločili prav. Več pozitivnih investicij, bolje za državo ...