Bomo plačevali tudi španske grehe?

Potem ko so nemški mediji pred dnevi poročali, da naj bi želela Španija koristiti pomoč v okviru instrumenta za zagotovitev stabilnosti evra, je španski časnik El Economista danes nadaljeval s podobnimi poročanji. El Economista navaja, da naj bi EU, IMF in ZDA skupaj pripravljale reševalni načrt za Španijo, ki naj bi vključeval posebno kreditno linijo v višini do 250 milijard evrov. Del denarja naj bi si Španija izposodila v okviru instrumenta držav članic območja evra v višini do 440 milijard evrov.

Španska finančna ministrica Elena Salgado in evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn sta poročanje časnika sicer zavrnila. "Pri komisiji sem seveda preveril, ali so iz Bruslja poslali kakšno ekipo, tako kot je zapisano v članku, in lahko rečem, da zgodba ne drži," je zagotovil Rehn.

Prvi mož IMF Dominique Strauss-Kahn se bo v petek sicer odpravil na delovni obisk v Madrid, kjer se bo sestal s španskim premierom Josejem Luisom Rodriguezom Zapaterom. To je še dodatno okrepilo ugibanja o morebitni pomoči Španiji, ki pa jih je zanikal tudi Strauss-Kahn.

"Obiskal bom vse evropske države. Danes sem v Franciji – obstajajo takšne govorice o Franciji? Jutri (v četrtek) grem v Italijo. Obstajajo takšne govorice o Italiji? Pred tednom dni sem bil v Belgiji. So obstajale takšne govorice o Belgiji?" se je vprašal Strauss-Kahn.

Španski premier Zapatero je ob tem danes v parlamentu zagotovil, da je špansko gospodarstvo stabilno. "Španija je plačilno sposobna, trdna in močna država, kar ji priznava tudi mednarodna skupnost," je dejal španski premier, pri tem pa priznal, da vlada v boju s krizo ni naredila najboljšega dela. "Tisti, ki je storil najmanj za spodbujanje gospodarstva, je ta vlada, to sem pripravljen priznati," je dejal Zapatero.

K odločnejšim in hitrejšim ukrepom za oživitev gospodarstva Španije je danes pozvala tudi tamkajšnja centralna banka. "Še vedno je treba uveljaviti potrebne ukrepe prilagajanja, hitro, da se bomo izognili upočasnitvi gospodarskega okrevanja," je dejal guverner španske centralne banke Miguel Fernandez Ordonez.

Španska vlada potrdila reformo trga dela

Španska vlada je sicer danes potrdila reformo trga dela, s katero želi prispevati k bolj fleksibilnemu trgu dela in tako spodbuditi okrevanje gospodarstva. Reformo mora potrditi še parlament, v katerem pa socialisti premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera nimajo večine.

"To je nujno potrebna reforma trga dela, to je reforma za prihodnost, je ena najpomembnejših reform v zadnjih 20 letih," je povedala namestnica premierja Maria Teresa de la Vega.

Vlada namerava v okviru reforme znižati odpravnine in zagotoviti bolj prožen sistem odpuščanja. Zaposleni za nedoločen čas so bili doslej upravičeni do odpravnine v višini do 45 dni plače na leto službe, za nekatere skupine delavcev pa naj bi to obdobje zdaj znižali na 33 dni.

Reforma predvideva tudi ustanovitev posebnega vladnega sklada za vsakega delavca, ki bi v primeru odpuščanj podjetjem pomagalo izplačati del odpravnin.

Obresti obveznic naraščajo

Na mednarodnih finančnih trgih medtem še vedno naraščajo obresti na španske obveznice. Razlika med obrestno mero na španske desetletne obveznice in enake nemške obveznice, ki veljajo za merilo v območju evra, se je danes povečala za več kot 0,10 odstotne točke, na 2,23 odstotne točke.

Španija, peto največje evropsko gospodarstvo, je v najhujšo recesijo v zadnjih desetletjih zašla konec leta 2008, v prvem letošnjem četrtletju pa je imela 0,1-odstotno gospodarsko rast, s čimer se je izvila iz recesije.