Bomo morali pomagati tudi Italiji?

Zasedanje evroskupine se je danes v Bruslju začelo v znamenju zaskrbljenosti zaradi Italije. Najvišji predstavniki EU so imeli pred evroskupino v senci grožnje širitve dolžniške krize v območju evra posebno srečanje. Po nekaterih navedbah so govorili o Grčiji, po drugih pa predvsem o Italiji, ki se vse bolj omenja kot nova krizna država z evrom.

Na posebnem sestanku naj bi bila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki se sicer redno dobivata na usklajevalnih sestankih ob začetku tedna.

A tokrat sta se jima pridružili tudi komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet in šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

V Komisiji so ob tem poudarili, da ne gre za "krizno srečanje", temveč za "razširjeno usklajevalno srečanje" pred evroskupino, ki se je sicer začela v senci grožnje širitve dolžniške krize v območju evra in padanja vrednosti evra.

Kot nova krizna država v območju evra se vse bolj omenja Italija, obresti na desetletne španske državne obveznice pa so se davi zvišale na 5,84 odstotka, kar je rekordna raven v zadnjih 11 letih, poročajo tuji mediji.

Italijanski javni dolg znaša 120 odstotkov BDP

Italijanski javni dolg je sicer že leta med najvišjimi v območju evra, in sicer znaša okoli 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je dvakrat toliko, kot dopušča pakt za stabilnost in rast, ki določa pravila o dolgu in primanjkljaju.

K stabilnosti Italije na finančnih trgih sicer prav nič ne pomagajo politične razmere v državi, na primer nedavni spor med predsednikom vlade Silviom Berlusconijem in finančnim ministrom Giuliom Tremontijem glede italijanskih varčevalnih ukrepov.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Berlinu celo pozvala italijanski parlament, naj sprejme varčevalni proračun. "Mislim, da bi bil zelo pomemben signal, ki ga mora poslati Italija sama, potrditev proračuna, ki vključuje potrebne varčevalne ukrepe in proračunsko konsolidacijo," je dejala.

Bojazen, da se bo dolžniška kriza, zaradi katere so Grčija, Portugalska in Irska že morale zaprositi za mednarodno finančno pomoč, razširila na druge države, na primer Španijo, Italijo in Belgijo, sicer ni nič novega, a minuli teden se je zelo zaostrila.

Evroskupina bo danes v senci teh bojazni razpravljala o drugem svežnju finančne pomoči Grčiji, potem ko je pred dobrim tednom dni na telefonski konferenci odobrila peti obrok posojila državi v višini 12 milijard evrov v okviru lani dogovorjene pomoči.