Novi državni holding bo prevzel slabe terjatve

Minister za finance Janez Šušteršič je povedal, da je glavna prioriteta vlade zagotoviti stabilnost bančnega sistema in sprostiti kreditni krč, tako da bodo podjetja spet lažje prihajala do posojil. Zato pa morajo najprej prepoznati, koliko je še slabih terjatev v državnih NLB in tudi NKMB.

Šušteršič je zatrdil, da ta vlada za razliko od nekaterih prejšnjih nima iluzij, da naj bi se razmere same od sebe izboljšale, zato bo šla v postopek sanacije bilanc bank. Slabe terjatve bodo prenesli na Slovenski državni holding (SDH), ki bo po besedah prvega finančnika v državi prevzel tudi terjatve, ki bodo prepoznane kot rdeče, pri katerih denar najverjetneje nikoli ne bo povrnjen.

Po Šušteršičevih besedah bo vlada zakon o ustanovitvi SDH sprejela prihodnji teden, delovati pa naj bi začel v začetku jeseni. V vmesnem času pa bo vlada imenovala prehodno upravo, zato bo nemoteno delo zagotovljeno. SDH bo imel podobna pooblastila kot Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), katerega usoda se zdi ministru manj pomembna, saj ga bo zamenjal SDH.

Šušteršič sicer ni hotel oziroma ni mogel povedati, koliko slabih kreditov bo prevzel SDH, saj vlada še nima natančnih rezultatov skrbnega pregleda slovenskega bančnega sistema. Po neuradnih navedbah pa naj bi se številke gibale okoli treh milijard.

Po tem, kar je trenutno jasno, se zdi problem Šušteršiču obvladljiv z lastnimi sredstvi in Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra. Če pa se bodo problemi izkazali za večje ali se bodo pojavila nova tveganja, potem pa minister v perspektivi naslednjih nekaj let ne izključuje tudi take odločitve.

Glede navedb, da je vlada prijavila AUKN zaradi razkritja zaupnih informacij iz vladnih gradiv, pa je dejal, da kolikor ve, vlada tega ni storila. Priznal pa je, da so preiskovalci obiskali tudi njega. Več o tem ni želel komentirati, saj meni, naj preiskovalci ocenijo, ali je res prišlo do kršitev zaupnosti.

Člane prehodne uprave naj bi nastavila vlada

V oddaji SVET so poročali, da bo imel SDH tričlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet. Problematično pa je, da naj bi imel kar pet odvisnih družb, kar je v nasprotju z smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki priporoča združevanje upravljanja v en center. Trenutno je AUKN upravljal z okoli devetimi milijardami državnega premoženja prek treh odvisnih družb.

Prehodna uprava, ki naj bi držala do konca junija 2013, naj bi bila sestavljena iz treh članov, ki naj bi jih neposredno nastavila vlada. Prva dva meseca pa naj bi prehodna uprava delovala kar brez nadzornega sveta in akreditacijske komisije. Pozneje pa naj bi štiri člane devetčlanskega nadzornega svet izbrala vlada, štiri poslanske skupine v parlamentu, enega pa pristojni parlamentarni odbor za finance.

Kdo je člana AUKN prijavil policiji?

Da bi se lahko zapletlo pri menjavi sedanje uprave AUKN na čelu z Dagmar Komar, pa so poročali v oddaji 24UR. Vladna koalicija naj bi imela težave pri iskanju kandidatov, saj je zakon izredno strog. Član uprave ne sme postati nihče, ki je bil v zadnjih štirih letih funkcionar, mora pa imeti tudi precej vodstvenih izkušenj.

Kako intenziven je spopad za državno premoženje, pa nakazuje informacija, da naj bi vlada sedanjo upravo AUKN prijavila policiji. Dva člana AUKN naj bi namreč pred tremi tedni poslancem poslala odprto pismo o NLB. Vlada ju obtožuje, da sta izdala poslovno skrivnost. Člana uprave AUKN Marko Golob in Danilo Grašič sta potrdila, da so ju v ponedeljek zaradi prijave obiskali kriminalisti.

Golob pravi, da je izdaja poslovne skrivnosti lahko podlaga za razrešitev uprave, vendar, kot dodaja, vlada nima nikakršne zakonite podlage. "Če bi jo imeli, bi jo že zdavnaj izkoristili," sklepa Golob, ki skupaj z Grašičem resno razmišlja o potencialnih pravnih ukrepih zaradi krive ovadbe.

Iz AUKN so še sporočili, da so javno objavljeno pismo glede NLB pripravili na podlagi javno objavljenih podatkov, ki so dostopni vsem. "Agencija zaupnih podatkov, ki naj bi bili domnevno predmet razkritja (domnevna gradiva vlade), nikoli ni imela v posesti ali da bi ji bili dani na vpogled," so še sporočili iz AUKN.

Bomo končno izvedeli, kdo je podpisoval sumljive kredite NLB?

Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ od vodstva banke in AUKN sicer zahteva posebno revizijo sumljivih poslov NLB, od vlade pa poročilo o skrbnem pregledu NLB, ki ga vlada trenutno še obravnava.

Predvsem naj bi preverili kreditiranje v velikih zneskih, kreditiranje z NLB povezanih oseb in nekaterih družb ter opravljanje nalog organov NLB. Pripravili pa naj bi tudi podlage za vložitev tožb.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec je  povedal, da končno poročilo o pregledu NLB še ni pripravljeno. Ob tem je opozoril, da ugibanja o višini slabih terjatev v NLB škodijo banki. Po njegovih besedah bo skrbnemu pregledu v NLB sledil forenzični pregled, v okviru katerega bodo preverili možnost malverzacij in kanale, po katerih se je denar posojal.

Da NLB potrebuje pregled poslovanja, je bila sicer edina točka, s katero so se strinjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci. V vseh drugih točkah glede najnovejšega dogajanja v NLB, kjer se je te dni zgodila dokapitalizacija, so se njihova mnenja razhajala.

Opozicija je menila, da je dokapitalizacija NLB potekala netransparentno, ter da je nujno treba odgovoriti na to, kakšno je dejansko stanje v banki in kdo je za to odgovoren. Medtem je koalicija menila, da je dokapitalizacija končana, da je vse jasno in da seja ni več potrebna.

Andrej Šircelj iz SDS je menil, da seja ni potrebna, saj je bila sklicana zato, ker je opozicija menila, da se NLB prodaja pod mizo. "Očitki, da se NLB privatizira, da bo KBC postala večinski lastnik in da bo NLB poslala njena podružnica, da bodo z NLB pod KBC prešle nekatere družbe, kot so Mercator, ne držijo. Nič od tega se ni zgodilo, ker je na to imela pripombe Evropska komisija in ker ima KBC določene obveze," je povzel.

Krušec je dejal, da so sklepi, ki so bili sprejeti na skupščini NLB, javni in da se lahko člani odbora z njimi seznanijo tudi iz medijev. Roman Žveglič iz SLS je zato predlagal, da bi sejo prekinili, česar člani komisije, v kateri ima opozicija večino, niso izglasovali.

Poslanci opozicije so bili močno ogorčeni nad navedbami, da je o dokapitalizaciji NLB vse jasno. "To je sramota," je menila Alenka Bratušek in poudarila, da imajo poslanci pravico izvedeti, kaj se zares dogaja.

Bratuškova je bila ogorčena tudi zato, ker je po njihovem mnenju v primeru NLB prišlo do kršenja zakona o varovanju tajnih podatkov. Medtem ko so poslanci, kot je poudarila, s funkcijo dobili dostop do tajnih podatkov, pa minister za finance komisiji na prejšnji seji niti na zaprtem delu ni želel razkriti, kakšne sklepe je vlada sprejela glede ravnanja na skupščini NLB.

Janko Veber iz SD pa je med drugim izpostavil, da se je pri dokapitalizaciji banke uresničil scenarij, ki so ga v SD pred njo predstavljali kot alternativo. Dokapitalizacijo s strani Kada in Soda bi morala vlada načrtovati že v začetku, je menil.