Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je danes odzvala na izjavo ministra za delo Janeza Drobniča, da vlada zaradi potreb v javnem sektorju, predvsem v zdravstvu, ne more podpreti kompromisnega predloga Evropske komisije o delovnem času v EU, ki predvideva prepoved podaljšanja 48-urnega delovnega tedna v roku treh let. Takšno enostransko stališče je za ZSSS, ki podpira ukinitev izjemne klavzule, neustrezno, je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.
"Slovenska politika se obnaša protislovno, kot da imamo dve vladi," je dejal Semolič. Ministrstvo za zdravje na eni strani opozarja na zaščito zdravja delavcev, ministrstvo za delo pa na drugi strani podpira podaljševanje delovnega časa, kar povzroča več obolelosti in nesreč pri delu, je pojasnil predsednik ZSSS in vladi očital, da deluje enostransko in pri svojih pomembnih odločitvah ne upošteva mnenja socialnih partnerjev.
Daljši delovni čas vodi v slabšo produktivnost delavcev
"Ta direktiva ne velja samo za delavce v zdravstvu, temveč za vse zaposlene v EU," pa je, sklicujoč se na Drobničevo izjavo, opozorila izvršna sekretarka ZSSS Metka Roksandič. Ob tem je izpostavila dejstvo, da je po vseh raziskavah statističnega urada unije Eurostata daljši delovni čas povezan z slabšo produktivnostjo delavcev. "Mi smo šli v EU z vizijo bolj socialne Evrope in Slovenije. Temu naj sledi tudi slovenska politika," je poudarila Roksandičeva.
Kompromisni predlog Evropske komisije je po besedah Roksandičeve pravzaprav popolnoma sprejemljiv, saj predvideva uvedbo sprememb do leta 2012 z možnostjo podaljšanja še za tri leta. To pomeni, da bi bilo treba spremembe izvesti v osmih letih, ne pa v treh, kot je v izjavi za javnost zavajajoče dejal minister Drobnič, je poudarila izvršna sekretarka ZSSS.
Drobnič na junijskem zasedanju ministrov za delo EU omenjenega predloga direktive ni podprl, saj Slovenija po njegovih besedah pozna izjemo pri odstopanju od 48-urnega delovnika predvsem pri visoko kvalificiranem kadru, kot so zdravniki, ki jih v tako kratkem času, kot so tri leta, preprosto ni mogoče zagotoviti dovolj. Možnosti za podaljšanje delovnega tedna bi se lahko Slovenija po mnenju ministra odrekla šele v precej daljšem času, država pa ima problem tudi v točki predloga, po kateri nobeno podaljšanje delovnika ne sme preseči 55 ur na katerikoli teden.
