Pri tem je bila največja rast (21-odstotna) dosežena pri nizkih gradnjah, visoke gradnje pa so še vedno nazadovale. Obeti za letošnje leto so boljši, velike naložbe v ceste, elektrarne in turizem pa je napovedal tudi minister za promet Jakob Presečnik, ki je sodeloval na posvetu.
Predsednik Združenja za gradbeništvo Dušan Černigoj je med drugim dejal, da naj bi se naložbe v visoke gradnje povečale predvsem prihodnje leto, ko se bodo sprostila sredstva iz nacionalne varčevalne sheme. Zaposlenost v gradbeništvu se je leta 2002 sicer dvignila za 0,4 odstotka, vendar delavcev v gradbeništvu še vedno primanjkuje. Vzrok za to so predvsem plače, ki so za približno 18 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Lani je v gradbeništvu za dva odstotka realno zrasla dodana vrednost, izvoz gradbenih del pa se je povečal predvsem v države nekdanje Jugoslavije.
Predstavnik ministrstva za gospodarstvo Andrej Šuštaršič je predstavil ukrepe ministrstva za izboljšanje položaja v gradbeništvu. Posebna delovna skupina bo poskušala zagotoviti sistemska sredstva za nadaljevanje cestnega programa, za izgradnjo savskih elektrarn in obnovo železnic. Nadaljeval pa naj bi se tudi projekt stanovanjskega varčevanja, več državnih sredstev pa naj bi bilo namenjenih spodbujanju naložb v turistično infrastrukturo in povečanje konkurenčnosti gradbenih podjetij.
Tako kot drugod je tudi v gradbeništvu velika težava finančna nedisciplina, saj plačniki s plačili za opravljena dela zamujajo kar v 62 odstotkih, povprečna zamuda pa je 32 dni. K učinkovitejšemu reševanju teh težav naj bi po besedah Šuštaršiča prispevala tudi nova zakonodaja.
