'Cene pšenice lahko padejo tudi za 80 odstotkov, pa se bo to v ceni kruha morda poznalo za 5 odstotkov'

Cena pšenice na svetovnem trgu se je v zadnjem letu občutno znižala in analitiki ocenjujejo, da se bo padanje cen zaradi več vzrokov nadaljevalo tudi letos.

Gubo meni, da sicer trenutno padanje cen pšenice ni nič posebnega v primerjavi z zares turbulentnimi obdobji: "Tik pred krizo leta 2007 oziroma tik pred letom 2008 je cena pšenice zelo hitro rasla, ker je hkrati tudi Kitajska takrat imela visoko rast. Nastal je celo majhen balonček s cenami surovin. Kar je sledilo, je bil pok tega balončka in cene so hitro precej padle. To so bili zelo veliki premiki, kar se dogaja trenutno pa so v primerjavi  s tistim obdobjem le manjši padci."

A vendar evropski proizvajalci niso optimistični, ko gre za napovedi, kdaj se bo situacija za njih izboljšala. Predvsem zaradi pritiska konkurence. S svojim pridelkom na primer pritiskata tako Rusija kot Argentina, slednja je takoj po prihodu novega predsednika znižala izvozne tarife, kmetje pa so na trg poslali tudi pšenico, ki so jo prej protestno zadrževali v skladiščih zaradi visokih dajatev.

Gubo pa opozarja na še en vidik: "Če gledamo z vidika valut, je ruski rubelj  izgubil precej vrednosti, kar pomeni, da je kupovanje ruske pšenice trenutno precej poceni. Tudi oni so sicer cene nekoliko dvignili, a ne toliko kot se je znižala vrednost rublja. Podobna je tudi zgodba v Braziliji in Argentini, ki sta prav tako veliki izvoznici."

A če je ob podatku, da cene pšenice na svetovnih trgih padajo, kdo morda že zastrigel z ušesi in pomislil na cenejši kruh in pekovske izdelke, se je razveselil prehitro, pravi Gubo na vprašanje, ali si lahko potrošniki obetajo kakšne prihranke. "V tem smislu se to ne bo poznalo. Zakaj ne? Če govorimo o kilogramu kruha, ki ga kupimo v trgovini, je namreč  strošek samega žita, pšenice ali kakšnega drugega, dejansko zelo zelo majhen. Večina stroška je pravzaprav delovna sila - plačati je treba peka, prodajalca ... Ker je delež cene surovine v ceni izdelka tako majhen, lahko te cene padejo tudi za 80 odstotkov, pa  se bo to v ceni kruha morda poznalo le za 5 odstotkov."

Če potrošnikom padanje cen ne bo nič prineslo, pa bo precej odneslo kmetom, ki se že tako vsako leto znova borijo, ko gre za nizke odkupne cene pšenice, po zaslugi katerih, kot pravijo, komaj preživijo, kaj šele, da bi s svojim delom kaj zaslužili: "Za kmete namreč to pomeni, da bodo utrpeli izgube, če so preveč stavili na to, da bodo pridelovali pšenico, zdaj pa imajo ogromne zaloge, cena pa je padla, kar pomeni, da bodo morali te zaloge prodati pod tisto ceno, ki bi se jim še izplačala."

Tudi prognoza ni preveč optimistična. "V prihodnjem letu ali dveh lahko zato pričakujemo, da se bodo nekateri kmetje morda tudi odločili preusmeriti v kakšno drugo pridelavo, ki bo za njihovo kmetijo bolj dobičkonosna," še meni Gubo.