Zaradi energetske krize se je povečala potreba po energiji, zaradi vpliva na naš planet pa si želimo brezogljične. In odgovor se skriva v jedrski energiji. Povečanja jedrske zmogljivosti si z želi tudi Slovenija – z izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Nanjo se tudi že več let pripravlja, a za zdaj še ne vemo točno, koliko nas bo izgradnja stala ter kdaj bi se lahko začela.
Pri načrtih za razširitev jedrske elektrarne nas je prehitela bolgarska nuklearka Kozloduj, ki je sredi junija z ameriškim podjetjem Westinghouse podpisala pogodbo o dobavi dveh novih reaktorjev z uporabo ameriške tehnologije AP1000. K projektu pa je bolgarski premier Nikolaj Denkov ta teden na Blejskem strateškem forumu povabil tudi slovenske strokovnjake. Denkov se je o sodelovanju dogovarjal s premierjem Robertom Golobom, je sporočila bolgarska vlada.
In kot kaže, se je Slovenija pripravljena učiti od bolgarskih kolegov. Ti naj bi našim strokovnjakom pomagali tudi pri usposabljanju glede jedrske energije. Slovenija bi prav tako lahko sodelovala kot kupec ali investitor, poroča portal Euractiv.
S širitvijo elektrarne bodo v Bolgariji podaljšali življenjsko dobo že obstoječih reaktorjev ruske izdelave, s tem pa vsaj do leta 2050 zagotovili osnovno povpraševanje po energiji.
Zakaj bi bilo sodelovanje koristno za Slovenijo?
Energetska kriza je tista, ki je ameriške reaktorje postavila med najbolj zaželene, je junija za naš portal razložil eden najvplivnejših energetikov v državi Dejan Paravan. Z njo sta namreč dva dobavitelja postala strateško nezaželena – ruski in kitajski. Državam, ki se odločajo za nadgradnjo svojih nukleark, pa tako ostanejo le še Francija, Koreja in Združene države Amerike. "Če pa dodamo še pogoj, da želimo imeti referenčni objekt, torej kopijo elektrarne, ki nekje že stoji, potem ostanejo le še Američani," je komentiral načrtovano širitev NE Krško. Sodelovanje Slovenije pri bolgarskem projektu širitve z ameriškim tipom reaktorjev pa bi bilo tako zelo dobrodošlo, saj bi lahko naši strokovnjaki znanje aplicirali tudi v domače okolje.
Interes za vlaganje v gradnjo novih reaktorjev v Kozloduju je junija takoj po podpisu pogodbe med nuklearko in Westinghousom izrazila tudi Grčija. Kot alternativo pa je navedla sklenitev 20-letne pogodbe o odkupu proizvedene električne energije.
Westinghouse je sicer na bolgarski trg poskušal prodreti že leta 2014. Sedaj, ko se poskuša Bolgarija energijsko distancirati od Rusije, pa mu je uspelo. Bolgarija naj bi se o odkupu trenutno delujočih ruskih reaktorjev dogovarjala celo z Ukrajino, saj se država zaradi ruskega napada spoprijema s hudim pomanjkanjem energije. Pogovori o morebitnem sodelovanju so julija potekali v Sofiji, ko je državo obiskal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.