Dokumenti dokazujejo, da so bankirji HSBC svojim bogatim komitentom pomagali pri izogibanju plačevanja davkov, nudili pa so jim tudi usluge, s katerimi so bile njihove stranke vedno en korak pred zakonom.
Vodstvo HSBC je sicer priznalo, da so nekatere njihove stranke zlorabile ponudbo o diskretnosti poslovanja. A da se je to zdaj korenito spremenilo.
Tovrstni računi sicer niso nezakoniti, a večina jih uporablja za skrivanje denarja in za izigravanje oblasti držav, katerih državljani so. Namerno skrivanje denarja, da bi se izognili davkom, je nezakonito, poudarjajo novinarji BBC.
Tako so si na primer francoske oblasti ogledale omenjene ukradene dokumente in ugotovile, da se je kar 99,8 odstotka njihovih državljanov, ki so se znašli na tem seznamu, najverjetneje izogibalo davkom.
Na seznamu je tudi okoli 7.000 britanskih državljanov, novinarji pa so ugotovili, da veliko računov sploh ni prijavljenih davkariji v matični državi. Oblasti so leta 2010 s pomočjo ukradenega seznama izsledile 1.100 oseb, ki niso plačale davkov, a do tega trenutka so uspele vložiti obtožnico le zoper eno osebo. In to je rezultat dela petih let. Britanska davkarija sicer vztraja, da so tisti, ki so svoje premoženje skrivali v Švici, do tega trenutka prostovoljno plačali 135 milijonov funtov davkov in raznih obresti. A kritiki opozarjajo, da davkarija ni dovolj močna, da nima dovolj sredstev ter tudi moči in volje, da bi preganjala in izterjala denar, ki jim ga dolgujejo britanski državljani.
Banka HSBC je bila v celotni zgodbi izredno aktivna: ne le, da je pasivno omogočala svojim komitentom, da se izognejo plačevanju davkov, temveč jim je tudi aktivno pomagala, pri tem pa je banka kršila zakone, vztraja BBC. Na primer: banka je eni izredno bogati družini priskrbela tujo kreditno kartico, tako da so njeni člani imeli dostop do svojega neprijavljenega denarja tudi na bankomatih v tujini.
Čeprav so evropske direktive jasne in bi banka morala oblasti opozoriti na denar neznanega izvora in neprijavljene zaslužke, pa banka HSBC tega ni storila. Še več: očitajo ji, da je v takih primerih svojemu komitentu zavestno in načrtno ponudila posebne usluge. Vodstvo banke to zanika.
Nekdanji davčni inšpektor Richard Brooks meni, da je bila banka v bistvu servis za izogibanje davkom, prav tako za prikrivanje teh dejanj. "Menim, da so to nudili. Zelo dobro so vedeli, da ljudje hodijo k njim, da bi se izognili davčnim obveznostim," je bil kritičen.
Banka HSBC je zdaj pod drobnogledom preiskovalcev, in sicer v ZDA, Franciji, Belgiji in Argentini. Pri tem vodstvo banke zatrjuje, da sodeluje v preiskavah.
A britanski novinarji poudarjajo, da v njihovi državi preiskave ni, čeprav je več kot dovolj dokazov, da bi jo lahko sprožili. Še več, prvi mož britanske HSBC je celo v času afere vstopil v politiko, saj je bil član konzervativne struje in tudi minister, in sicer do leta 2013. Torej, ko je afera že bila dovolj znana javnosti.
'Transparentnost pred profitom'
Banka HSBC je sporočila, da je v celoti prenovila zasebno bančništvo, od leta 2007 pa je število švicarskih računov zmanjšala za 70 odstotkov. Prav tako so okrepili preventivne ukrepe, s katerimi preprečujejo izkoriščanje njihovega bančnega sistema za pranje denarja in izogibanju plačevanja davkov. Dodaja, da so pred profit postavili davčno transparentnost in skladnost z zakonom.
A novinarji BBC so poudarili, da so v pogovoru s Sue Shelley, ki je leta 2013 še delala v zasebni banki HSBC, izvedeli, da je bilo v tem času še veliko težav z izogibanjem davkom. Shelleyjeva je delala v Luxembourgu in pravi, da so izjave vodstva banke eno, praksa pa drugo. Njena naloga je bila, da poskrbi, da banka sledi pravilom in zakonom. Ko je opozorila, da temu ni tako, so jo odpustili. Primer je prijavila in sodišče bo odločilo, ali jo je banka res nezakonito odpustila.
Ali bodo tudi britanske oblasti sprožile kazensko preiskavo zoper banko, pa še ni znano.
KOMENTARJI (94)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.