Boeing kupčka milijarde za 'splošne poslovne namene'

Boeing je prejšnji teden sporočil, da je v tretjem četrtletju ustvaril 6,2 milijarde dolarjev izgube (5,7 milijarde evrov). Gre za najglobljo izgubo po zadnjem četrtletju leta 2020, ko je ta znašala 8,42 milijarde dolarjev (7,8 miljarde evrov).

Zdaj pa so napovedali dokapitalizacijo, s katero želijo zbrati do 19 milijard dolarjev (17,5 milijarde evrov). Danes so pojasnili, da bodo zbrani znesek namenili za "splošne poslovne namene". Ti med drugim vključujejo odplačilo dolga, povečanje kapitalskih izdatkov in naložbe v hčerinske družbe. 

Ameriški proizvajalec letal se že nekaj let sooča s hudimi izzivi. Začelo se je z dvema nesrečama njegovih letal 737 max oktobra 2018 in marca 2019, ki sta skupaj terjali 346 smrtnih žrtev, preživel ju ni nihče. Letala 737 max so bila po svetu prizemljena 20 mesecev.

Od sredine septembra se podjetje, ki je nekoč veljalo za enega od ponosov ameriškega gospodarstva, sooča še s stavko, ki se ji je na severozahodu ZDA pridružilo okoli 33.000 delavcev. Zaradi stavke sta ohromljeni dve večji Boeingovi tovarni.

Smrtonosni madež

Ta mesec smo že poročali, da bo ameriški letalski velikan zmanjšal svojo delovno silo za desetino, kar pomeni, da bo odpustil približno 17.000 zaposlenih, ter zamaknil proizvodnjo, saj se podjetje sooča z različnimi težavami v svojem poslovanju, pa tudi z vprašanji glede varnosti in kakovosti svojih letal.

Incidenti so se kar vrstili, kar je močno vplivalo na ugled in poslovanje Boeinga, vrstile so se zahteve po spremembah kulture v podjetju, ki naj bi se preveč osredotočalo na dobiček in vse bolj požvižgalo na stroge standarde kakovosti, ki so ga nekoč odlikovali. 

Podjetju še dolgo ne bo uspelo izbrisati niti madeža že omenjenih tragedij modela 737-MAX. Preiskave so razkrile težave z avtomatiziranim sistemom za nadzor leta (MCAS), ki je povzročil nenadzorovano strmoglavljanje letal. Zaradi teh incidentov so letala 737-MAX več kot leto dni ostala prizemljena po vsem svetu, kar je podjetju povzročilo hude finančne posledice. 

Na dan je prišel tudi pomanjkljiv nadzor in slaba komunikacija med Boeingom in regulatorji oziroma njihova pretirana povezanost, kar je še dodatno omajalo zaupanje. Še posebej potem, ko se je izkazalo, da podjetje korenitih sprememb ni izvajalo niti po tem, ko je javno obljubilo spremembe v zameno za nižjo kazen.