Vlada je predloge novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakona o davčnem postopku sprejela konec aprila, zakonodajni postopek pa bo stekel prihodnji teden. Predlogi prinašajo zvišanje splošne olajšave za investiranje v raziskave in razvoj z zdajšnjih 20 na 40 odstotkov ter uvedbo nove olajšave za zaposlovanje težje zaposljivih oseb, to je mlajših od 26 let ter starejših od 55 let. S tem naj bi spodbudili večjo rast slovenskega gospodarstva, je dejala direktorica direktorata za sistem davčnih carinskih in drugih javnih prihodkov Irena Erjavec.
Potreben bo močnejši rebalans
Finančni minister Franc Križanič je glede novel treh davčnih zakonov dejal, da te uvajajo nove davčne olajšave, sicer pa so bili davčni prilivi v začetku leta nekaj nižji kot pred letom, zato bo potreben močnejši rebalans od načrtovanega.
Križanič je povedal, da so se v letošnjih prvih štirih mesecih občutno znižali proračunski prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, medtem ko so indeksi pri ostalih davčnih prilivih solidni. To je tudi glavni povod za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga je vlada napovedala že pred kratkim. "Rebalans bo še nekaj močnejši, da damo znak kapitalskim trgom, da smo varčna država," je dejal Križanič.
Marca so se proračunski prihodki pričakovano zmanjšali zaradi skrajšanja roka za vračilo davka na dodano vrednost (DDV). Aprila so se prilivi iz naslova tega davka vnovič povečali in bili za približno sedem odstotkov višji kot aprila lani, kar po Križaničevih besedah nakazuje, da imamo solidno gospodarsko rast. Potem pa je nepričakovano sledil zelo velik upad prilivov od davka od dohodkov pravnih oseb. "Izgleda, da so podjetja kot strošek prikazovala padec cen vrednostnih papirjev, ki so jih imela v portfelju," je sklepal.
Vlada bo znižanje davčnih prihodkov nadomestila z varčevanjem in prestavitvijo nekaterih investicij ter deloma tudi s trošarinami, o čemer pa minister ni želel podrobneje govoriti. V tokratnem rebalansu še ne bodo predvidena sredstva za dokapitalizacijo NLB, ko bo uprava banke pripravila predlog zanjo, bo potrebno narediti rebalans samo za ta namen, je dejal. Dokapitalizacija NLB bo po njegovem mnenju slej ko prej potrebna, pri čemer upa, da bodo sodelovali tudi drugi investitorji in se povečanje kapitala banke ne bo razumelo kot državna pomoč.
V DZ tudi predlog zakona o državnih poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb
Vlada je v DZ poslala tudi predlog zakona o državnih poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb. Cilj zakona je spodbuditi investicijski cikel v družbah, ki imajo razvojni in tržni potencial, a so morda zaradi krize manj kreditno sposobne, je povedala v. d. generalne direktorice direktorata za javno premoženje Miranda Groff Ferjančič. Država bo pri kreditiranju podjetij prevzela 75 odstotkov tveganja.
Na ministrstvu se pripravljajo tudi na uveljavitev zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki predvideva ustanovitev nove agencije, na katero se bo presnelo upravljanje vsega premoženja v lasti državi. Nova in preglednejša politika upravljanja finančnega premoženja v neposredni in posredni lasti države pa se bo zaokrožila s sprejemom zakona o preoblikovanju Kada, Soda in DSU, ki ga je vlada v DZ poslala pred kratkim, je dejala Groff Ferjančičeva.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.