Odbor za gospodarstvo dal zeleno luč zaprtju trgovin ob nedeljah in potrdil dodatne izjeme

Odbor je sprejel tudi dopolnilo Levice, po katerem bodo lahko ob nedeljah poleg prodajaln do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah in letališčih ter v bolnišnicah, kar je predvidel osnovni predlog, odprte tudi prodajalne v pristaniščih in na mejnih prehodih ter tiste prodajalne velikosti do 200 kvadratnih metrov, v katerih bodo ob nedeljah delali tisti, ki so kot samostojni podjetniki nosilci dejavnosti ali zakoniti zastopniki pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, ali prokuristi v teh osebah.

"Z amandmajem smo našli rešitev, ki je dobra za obe strani," je dejal predstavnik predlagateljev novele Luka Mesec iz Levice.  In sicer bodo lahko delavci ob nedeljah prosti, obratovale pa bodo lahko manjše trgovine, v katerih bodo delali nosilci dejavnosti oz. zastopniki pravnih oseb sami. Hkrati rešitev ni ustavno sporna, je zatrdil, saj da ni neustavnih razlikovanj med trgovci.

V LMŠ so zadovoljni z usklajenim dopolnilom, je dejal Edvard Paulič, saj da rešuje dileme glede obstoja majhnih trgovcev in oskrbe v turističnih krajih. Ocenil je, da so potrošniki sprejeli dejstvo, da so trgovine trenutno ob nedeljah zaprte in da se bo potrošnja razporedila v ostale dni v tednu.

Meira Hot iz SD je izrazila zadovoljstvo, da se bo po 17 letih uresničila referendumska volja. Bistvo je zagotoviti delavcem pravico do nedeljskega počitka, je poudarila in dodala, da so z dopolnilom našli ravnotežje med to pravico delavcev ter uresničevanjem svobodne gospodarske pobude in zagotavljanjem ponudbe v turističnih krajih.

Tudi Franc Kramar iz SAB je poudaril, da so majhne trgovine pomembna ponudba kraja, mnoge ponujajo lokalne izdelke, zato je zadovoljen, da so se dogovorili za dopolnilo. Vlado je tudi pozval, naj odpravi odlok, ki trenutno prepoveduje odprtje večine trgovin ob nedeljah.

Sekretar: Delovna mesta so ohranjali protikoronski ukrepi

Vlada predloga novele ne podpira. Kot je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, je sedaj ključen zagon gospodarstva. Pozivi zaposlenih v trgovini so po njegovem mnenju razumljivi in upravičeni, je pa vprašanje, ali je zakon primerno mesto za reševanje problematike delovnega časa. Opozoril je tudi, da se sedanje zaprtje trgovin ob nedeljah (kot ukrep ob epidemiji) ni odrazilo v zmanjšanju števila zaposlenih tudi zaradi protikoronskih ukrepov, ki ohranjajo delovna mesta.

V SMC so proti predlogu novele. Ne drži, je dejal Gregor Perič, da ne bo posledic za proračun, kot trdijo vlagatelji. Pričakovati je namreč zmanjšanje števila delovnih mest, manj bi lahko bilo prilivov od prispevkov ter davka na dodano vrednost. Glede nakupovalnih navad je ocenil, da se bodo ljudje odločali za nakupovanje v sosednjih državah. Ocenil je, da bi bilo bolje, da bi se glede obratovalnega časa delodajalci in sidnikati dogovorili sami v okviru socialnega dialoga.

Branislav Rajić iz SMC je tudi spomnil, da je bila referendumska volja, da so trgovine odprte do 10 nedelj v letu, vprašal se je med drugim tudi, kako bo z delom študentov, ki so si z nedeljskim delom v trgovinah zagotavljali dohodke.

Franc Rosec iz SDS pa je dejal, da so za spoštovanje volje volilcev, so pa hkrati pričakovali, da bodo delodajalci in sindikati našli rešitev v socialnem dialogu. V SDS so skupaj s SMC vložili predlog dopolnila, po katerem bi bile med izjemami vse prodajalne do 200 kvadratnih metrov, in to brez omejitev glede tega, kdo lahko dela ob nedeljah. Odbor je predlog zavrnil in glede izjem, kot omenjeno, sprejel predlog Levice, LM, SD, SAB in Roberta Polnarja (DeSUS). SDS in SMC tudi nista bili uspešni s predlogom, da bi se zakon začel uporabljati s 1. januarjem 2021.

Polnar je pozdravil dejstvo, da se s predlagano novelo odmikajo od prakse, da se pri nas dela "na petek in svetek", in to ne le nujne dejavnosti. Pri tem je izpostavil tudi neustreznost plač v trgovini. Glede tehtanja argumentov je dejal, da je treba pogledati, kako organizacije, ki pogajajo svoja stališča, same poslujejo - izpostavil je Gospodarsko zbornico Slovenije, ki da je v devetih letih zabeležila skupno 7,9 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki - in se vprašal o njihovi verodostojnosti.

NSi spremembe podpira

Bodo pa zakon podprli v NSi. Mihael Prevc je dejal, da je skrajni čas, da uresničijo referendumsko voljo in da se trgovine ob nedeljah zapre. Strinjajo se tudi z amandmajem glede izjem, saj bo omogočil odprte trgovine v pristaniških terminalih in na mejnih prehodih, hkrati pa podpira podjetnike in rešuje zagato oskrbe v turističnih krajih. Žal jim je sicer, da v socialnem dialogu ni bilo dogovora.

DZ bo o noveli odločal jutri na izredni seji, računajo pa na podporo več kot 46 poslancev.

Sindikati: Naj prevlada zdrava pamet

Še pred dogajanjem na pristojnem odboru pa so o tematiki spregovorili predstavniki Sindikata trgovine Slovenije. 

Kot je dejal generalni sekretar sindikata Ladislav Rožič, se strinjajo, da se po 17 letih le uveljavi referendumska volja in se trgovine ob nedeljah zaprejo. "Prepričani smo, da bo prevladala zdrava kmečka pamet in se bodo trgovine ob nedeljah zaprle. Slovenci smo dokazali, da lahko živimo brez odprtih trgovin ob nedeljah." Dodal je, da upa, da se bo to zgodilo brez odpuščanj. 

Teja Korbar iz Mercatorjevega sindikata je dejala, da "prosti dnevi med tednom niso enaki prosti nedelji" in da si zaposleni želijo kakovostnega življenja. "Nismo v službi varovanja življenja in lastnine, zato nam ni treba biti ves čas na razpolago," je poudarila in dodala, da "v zadnjih treh mesecih ni nihče naokoli hodil lačen ali gol". 

Barbara Kranjc iz Lesnine je dodala, da "večina zaposlenih dela za dva ali tri" in "nedelja je edini dan", ki bi ga lahko preživeli z družinami. "Potrebujemo počitek, ne moremo več."

Marko Primožič iz Montecrista pa je poudaril, da so zaposleni v trgovini prosti, ko niso prosti njihovi partnerji ali otroci. Ko pa že imajo proste vikende, pa tega časa zaradi preutrujenosti ne morejo preživeti kakovostno. 

Tudi predstavnica zaposlenih v Lidlu Tjaša Kozole je dejala, da so argumenti trgovinske zbornice, ki nedeljskemu zaprtju nasprotuje, "na majavih tleh". In dodala, da so zaposleni tako izčrpani, da jim je prosti čas pomembnejši od denarnega dodatka. 

Predstavnica zaposlenih v Sparu Damjana Ajd je sicer dejala, da se ta dodatek pozna le malo. "Tudi če ponudite več denarja za nedelje, ne bomo popustili, zaslužimo si večjo kakovost življenja. Zaprtje ob nedeljah je le začetek." 

Slab trenutek?

Da trenutek za zaprtje trgovin ob nedeljah ni primeren, pa opozarja Trgovinska zbornica Slovenije. 

Predsednica TZS Mariča Lah ocenjuje, da bi se bilo treba zdaj usmeriti v zagon gospodarstva. Meni, da bi morali obratovalni čas opredeliti v bipartitnem dialogu, v kolektivni pogodbi dejavnosti, ne v zakonu. Strinjala se je s predstavniki zaposlenih, da je delo v trgovini težko, je pa pri tem dodala, da lahko vsak svobodno izbira, v katerem poklicu bo delal. Glede kadrov je navedla, da je na zavodu za zaposlovanje največ brezposelnih ravno trgovcev.

V TZS še pravijo, da bo ob upadu prihodkov – po njihovih izračunih v primerjavi z lani za približno 10 odstotkov –  prišlo tudi do presežnih delavcev.