Nova sodba Vrhovnega sodišča v zadevi švicarski franki. Kot je prvi poročal Večer, so sodniki ugodili zahtevku kreditojemalca: njegova pogodba je nična, banka valutnega tveganja ni imela.

In kaj po oceni odvetnika to pomeni za druge, ki posojilo prav tako najeli v švicarskih frankih? 

"To pravzaprav pomeni, da te pogodbe niso bile, mi temu pravimo aleatorne, v bistvu so bile tvegane za samo eno pogodbeno stranko, in to celo za tisto pogodbeno stranko, ki je bila bistveno šibkejša," pojasnjuje odvetnik kreditojemalcev Robert Preininger. Ničnost, še dodaja odvetnik, kreditojemalcem prinaša povračilo plačanih presežkov.

"Recimo, če je bil kredit najet v znesku 100.000 evrov in je bil odplačan 130.000 do 140.000 evrov, pomeni, da mora banka kreditojemalcu vrniti to razliko, teh 30.000 oziroma 40.000 evrov," zatrjuje Preininger.

Odvetnik podoben razplet pričakuje tudi pri ostalih, ki so najeli podobne kredite. 

Kaj pa, če bi šel tečaj v drugo smer?

Na previdnost pri tem opozarja profesor ekonomije Matej Lahovnik. Prepričan je, da bi številne enake sodbe vrhovnega sodišča tvegano vedenje spodbujale. "Mislim, da bi moralo vrhovno sodišče naložiti nižjim sodiščem, da od primera do primera ugotavljajo, ali je bila izpolnjena pojasnjevalna dolžnost tega tveganja, ne pa kar počez odločiti, da so pogodbe za nazaj nične," meni Lahovnik.

Na odziv Združenja bank še čakamo, poznavalci sicer pričakujejo, da bo o tem presojalo še ustavno sodišče.

"Če bi tečaj šel v drugo smer in bi švicarski frank pridobil glede na evro, verjetno tega primera ne bi imeli. In moramo tudi vedeti, da so v primerjavi s tistimi, ki so jemali kredite v evrih, obrestne mere na franke bile nižje in so prav zaradi tega nekateri tvegali," dodaja Lahovnik.

Po drugi strani pa odvetnik morebitne blokade ustavnega sodišča ne pričakuje. Sodna praksa, pravi, se spreminja in postaja vse bolj ugodna za kreditojemalce, ki so najeli posojila v švicarskih frankih. "Sodniki so zdaj seznanjeni s temi odločitvami vrhovnega sodišča, sojenje zdaj poteka povsem drugače, kot je potekalo dve do tri leta nazaj. V glavnem dobivamo sodbe na prvi stopnji, ki so za kreditojemalce ugodne," zatrjuje Preininger.

"Pri čemer se zdaj postavi vprašanje, ali so tisti, ki so se zadolževali v evrih po višjih obrestnih merah, v bistvu ravnali neracionalno?" opozarja Lahovnik.

Ustavno sodišče je sicer pred slabim letom zavrnilo politično intervencijo prejšnje vlade s širšo politično podporo. Razveljavilo je zakon, ki bi valutna tveganja razporejal med bankirji in kreditojemalci.