Bodo ljudje obupali nad iskanjem dela?

Povprečna stopnja brezposelnosti v državah OECD je bila konec lanskega leta še vedno blizu zgodovinskega vrha, ki ga je dosegla med krizo. Tudi v državah, kjer rast brezposelnosti ni bila tako visoka, je bilo gospodarsko okrevanje doslej prešibko, da bi omogočilo znatnejše znižanje brezposelnosti, ugotavlja OECD.

Kot Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ugotavlja v poročilu o trgu dela v državah OECD med krizo in v prvi fazi okrevanja, ki je bilo objavljeno minuli teden, je stopnja brezposelnosti v 12 članicah ostala dve odstotni točki ali več nad predkrizno ravnjo.

Glavna skrb, ki jo izraža OECD, je, da bi lahko vztrajno visoka stopnja brezposelnosti in naraščanje deleža delavcev brez službe v končni fazi odvrnila ljudi od iskanja dela in povzročila njihov trajni umik s trga dela. To tveganje je največje med mladimi in nižje izobraženimi delavci, ki jih je rast brezposelnosti najbolj prizadela.

Treba je povečati povpraševanje po delu

Med predlogi politik, s katerimi bi lahko države zmanjšale dolgoročna tveganja, OECD izpostavlja povečanje povpraševanja po delovni sili. Za znižanje stroškov dela organizacija kot verjetno najučinkovitejši ukrep predlaga začasno in ciljno usmerjeno znižanje obdavčitve.

Višja davčna obremenitev namreč povzroča višjo brezposelnost, ugotavlja OECD, pri čemer je velikost tega učinka v posamezni državi odvisna od sistema plačnega dogovarjanja. V državah, kjer so realne plače bolj togo določene, je ta učinek večji. Slednje se po navedbah OECD v splošnem kaže pri državah, kjer se kolektivno dogovarjanje ne odvija ne na ravni podjetij ne na ravni države, ampak na ravni dejavnosti – in nato izid pogajanj velja za vsa podjetja v panogi, ne glede na to, ali so njihovi delavci člani sindikata ali ne.

Znižanje stopnje socialnih prispevkov ali davka na plače lahko na kratek rok spodbudi zaposlovanje, meni OECD, ki pa opozarja, da so cenejša ciljna znižanja, npr. za nove zaposlitve, kot pa splošna za vse zaposlene. Na daljši rok so lahko znižanja stopnje za socialne prispevke del širše, prihodkovno nevtralne davčne reforme.

OECD med možnimi ukrepi navaja tudi aktivne politike na trgu dela, med drugim zagotavljanje zadostne podpore iskalcem zaposlitve in poklicnega usposabljanja, kar bi lahko koristilo predvsem mladim. Ukrepi naj bodo predvsem v državah z največjimi omejitvami pri proračunskih izdatkih ciljno usmerjeni.

Organizacija navaja analize, po katerih stroga delovna zakonodaja sicer pomaga ublažiti šoke ob padcu gospodarstva, vendar hkrati ohranja trdovratnost brezposelnosti. Države s strogo zakonodajo, ki ureja delovna razmerja, naj bi zmanjšale razkorak med varnostjo rednih in začasnih zaposlitev.

Poročilo je posebno poglavje prihodnje gospodarske napovedi OECD, ki bo objavljena 25. maja v okviru letnega ministrskega srečanja OECD.