'Storjen korak k stabilizaciji evra'

Finančni ministri EU so v Bruslju potrdili oblikovanje posebnega instrumenta za finančno stabilizacijo, ki predvideva do 440 milijard evrov potencialnih medvladnih posojil državam v težavah, je povedal slovenski minister Franc Križanič. Delež Slovenije naj bi bil do 2,851 milijarde evrov, skupaj s pomočjo Grčiji do 3,138 milijarde evrov.

Minister Križanič je poudaril, da je s tem danes storjen naslednji korak k stabilizaciji evropskega finančnega sistema, ki bo omogočil jasen, odločen in hiter odziv evropskih držav, zlasti članic območja evra, na morebitno novo finančno krizo.

"S tem evropske države dobivamo kreditorja na zadnji ravni in to financirano na neinflacijski način, kar je pomembna sprememba v delovanju evropskega monetarnega sistema in EU na sploh," je poudaril minister in izrazil pričakovanje, da bo ta instrument izdajal obveznice z najvišjo boniteto, torej AAA.

Slovenija bo po ministrovih besedah pristopila k temu instrumentu za finančno stabilizacijo, ko bodo izpolnjeni zakonski pogoji. "V najkrajšem roku bomo dali predlog v parlament," je dejal. Prvi korak minister pričakuje zelo hitro, morda že na majski seji, saj je po njegovem treba kapitalskim trgom dati jasen signal, da mislimo resno.

Instrument do 440 milijard evrov medvladnih posojil držav v območju evra je začasen, trajal bo tri leta in plasiral posojila na osnovi odločitve Evropskega sveta in pod zelo ostrimi pogoji, ki veljajo za ukrepe Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je še pojasnil minister Križanič.

Ob tem je še povedal, da so na srečanju evroskupine tudi dokončno oblikovali predlog, da bodo garancije posameznih držav v višini njihovega deleža v Evropski centralni banki, ki pa bo lahko povečan za dodatnih 20 odstotkov, če katera od držav ali več držav ne bi zmoglo nositi tega bremena.

Na vprašanje, ali so še kakšna odprta vprašanja glede tega mehanizma in zakaj se je sestanek evroskupine v ponedeljek tako zavlekel, je minister pojasnil, da zaradi vzpostavljanja strukture mehanizma, in sicer glede zagotovitve izdaje obveznic z bonieteto AAA.

Minister Križanič je tudi pojasnil, da novega izrednega sestanka evroskupine po sedanjih informacijah ne bo, razen če se pojavi potreba. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je sicer po koncu evroskupine napovedal novo srečanje držav v območju evra ta petek.

Glede vprašanja sprožitve mehanizma pa je minister Križanič še pojasnil, da bo vsaka država v skladu s svojo zakonodajo odločila, ali bo mehanizem potrdila naenkrat kot shemo ali bo vsako morebitno zaprosilo za posojilo potrjevala posebej. V Sloveniji je treba to po njegovih besedah še pravno preučiti.

Mehanizem do 440 milijard evrov medvladnih posojil je sicer le del svežnja ukrepov za stabilnost evra. Drugi element je mehanizem 60 milijard posojil iz proračuna EU v okviru nadgrajenega obstoječega mehanizma plačilnobilančne podpore državam brez evra. Predvidenih pa je tudi do 250 milijard evrov posojil IMF.

Velika razprava je v ponedeljek na evroskupini potekala tudi glede dodatnih ukrepov Portugalske in Španije, dveh najbolj kritičnih držav za Grčijo, za zmanjšanje primanjkljajev. To je bil sicer pogoj za odločitev o zagonu mehanizma posojil za zagotovitev finančne stabilnosti. Na koncu je evroskupina ocenila, da so ti ukrepi pogumni in zadovoljivi.

Tečaj evra nekoliko pridobil

Tečaj evra je v ponedeljek, potem ko je padel na najnižjo vrednost v štirih letih, nekoliko pridobil, v današnjem jutranjem trgovanju pa se je spet pocenil. Vztrajno padanje vrednosti zelo skrbi predsednika Evropske centralne banke Jeana-Clauda Tricheta. Opozoril je, da so razmere v evropskem gospodarstvu najtežje po drugi svetovni vojni, morda celo težje od tistih po prvi.

'Banka Slovenije je lahko vzgled'

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec vrednosti evra ne sme komentirati, je pa potrdil, da vsi njegovi evropski kolegi budno spremljajo dogajanje v Grčiji. Paket pomoči je sprejet, zanima jih, ali bo uspešen. Na vprašanje, ali se pripravlja uvedba 'super evra', je odgovoril, da se o propadu evra govori od njegove uveljavitve. Ugibanja o razpadu območja evra so po njegovem prepričanju predvsem impulzivna in ne temeljijo na realnosti. O 'vmesnih valutah' naj zato za zdaj ne bi razmišljali.