Bodo dohodki vodilnih v podjetjih končno javni?

Prav vse poslanske skupine podpirajo spremembe zakona o gospodarskih družbah, s katerimi vlada predlaga prenos evropske direktive o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, v slovenski pravni red. Ob tem pozdravljajo predvsem določbe, ki zahtevajo razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov.

Poglavitni cilj novele zakona o gospodarskih družbah je sicer dopolnitev oz. krepitev načela enake obravnave delničarjev, a je Vili Trofenik (Zares) med njenimi bistvenimi novostmi izpostavil razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov ter omejitev izplačevanja nagrad članom nadzornih svetov iz dobička družbe. Prejemke menedžerjev je treba razkriti in določiti postopek določanja njihove višine, je pozval.

Člani nadzornega sveta po novem ne bodo upravičeni do udeležbe pri dobičku, je dejal Trofenik ter opozoril na nesprejemljivo dosedanjo prakso, ko je prišlo do absurdno visokih povišanj sejnin in do izplačevanja nagrad na podlagi dobička, ki so ga ustvarila podjetja. Zgolj nadzornih petih velikih podjetij v državni lasti, med njimi je naštel NLB, Pošto Slovenije, Telekom Slovenije, Luko Koper in NKBM, so tako v letu dni iz tega naslova zaslužili več kot 1,2 milijona evrov.

Tudi Matjaž Han (SD) je ob podpori določbam, ki dodatno delujejo v prid malih delničarjev, opozoril predvsem na prepoved udeležbe članov nadzornih organov pri dobičku. "Ta predlog je nedvomno v skladu s trenutnim stanjem v gospodarstvu, saj se je v preteklosti večkrat izkazalo, da so člani nadzornih organov dobivali enormne in neopravičene nagrade, ki niso bile pogojene z njihovim delom," je dejal.

Mnenja o odpravi možnosti udeležbe članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja so v strokovni javnosti deljena, je dejal Milan Gumzar (LDS). V LDS pa so naklonjeni rešitvi, s katero se daje skupščini pristojnost določanja politike prejemkov članov organov vodenja ali nadzora. "Prav na tem področju je sedanja finančna in gospodarska kriza razkrila velike anomalije tudi pri nas," je dejal ter menil, da je treba dati lastnikom dodatno možnost, da politiko nagrajevanja določajo sami, če seveda tako želijo.

Prav je, da se lotevamo nekaterih aktualnih problemov in jih poskušamo odpraviti, vendar moramo pri tem imeti v vidu, da s tem ne povzročimo škode tistim gospodarskim družbam, ki s t. i. tajkunskimi posli nikoli niso imele opravka, je bil do predloga omejevanja udeležbe nadzornikov pri dobičku zadržan Andrej Vizjak (SDS). Če nadzorni sveti nimajo nič z udeležbo pri dobičku, potem verjetno tudi nimajo kaj veliko z odgovornostjo za njegovo ustvarjanje, je pojasnil.

V SNS bodo predlog novele zakona o gospodarskih družbah podprli predvsem z moralnega stališča, je napovedal Bogdan Barovič. Res je neprimerno, da so člani nadzornih svetov nagrajeni z deležem v dobičku, res pa je tudi, da jih je treba pošteno nagraditi za njihovo delo, je dejal.

Udeležba članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja je lahko v navzkrižju interesov glede na naloge, ki jih nadzorni svet ima, se je s prepovedjo udeležbe nadzornikov pri dobičku strinjal Radovan Žerjav (SLS). Glede na "čudno stanje duha in nekatere ekscesne prejemke članov uprav" v poslanski skupini SLS podpirajo tudi obvezo po javni objavi prejemkov članov organov vodenja in nadzora. "Tako bo možno preprečiti marsikatera nerazumna nesorazmerja, ki smo jim priča dandanes," je menil Žerjav.